Določanje pristnosti cimeta (Cinnamomum spp.) in mlete paprike (Capsicum annuum) na slovenskem tržiščuPrimožič, Sabina (Avtor) Poklar Ulrih, Nataša (Mentor) OGRINC, NIVES (Komentor) cimetcinnamomummleta paprikacapsicum annuumslovensko tržiščepristnostpotvorbegeografsko poreklobotanično poreklostabilni izotopimasna spektrometrija IRMSelementna sestavaICP-MSspektroskopija FTIRantioksidativna aktivnostDPPHFolin-CiocalteuV okviru magistrskega dela smo želeli preveriti, kakšno je stanje na slovenskem tržišču glede pristnosti in kakovosti cimeta (Cinnamomum spp.) ter mlete paprike (Capsicum annuum). Preverjali smo, ali bomo med nakupljenimi različnimi vzorci cimeta in mlete paprike zasledili potvorbe, kot sta dodajanje snovi in napačno navajanje geografskega ali botaničnega porekla z namenom večjega zaslužka, prikritja slabše kakovosti ali izboljšave barve. Pristnost vzorcev cimeta in mlete paprike smo preverili z določitvijo elementne sestave, za katero smo uporabili masno spektrometrijo z induktivno sklopljeno plazmo (ICP-MS); izvedli smo tudi masno spektrometrijo za analitiko stabilnih izotopov lahkih elementov (IRMS); z infrardečo spektroskopijo s Fourierevo transformacijo (FTIR) pa smo naredili analizo, s katero smo določili prisotnost določenih funkcionalnih skupin. Kakovost omenjenih vzorcev smo interpretirali tudi z antioksidativno aktivnostjo (AA), ki smo jo določili z metodo DPPH⠙, ter z vsebnostjo skupnih fenolnih spojin (SFS), določenih s Folin-Ciocalteujevo metodo. Vzorci mlete paprike so imeli AA v razponu 2,36–4,65 mg TE/g LV, SFS pa v razponu 7,5–16,2 mg GA/g LV. Vzorci cimeta so pokazali veliko večjo AA (53–404 mg TE/g LV) in vsebnost SFS (33–254 mg GA/g LV). V IR spektru je za kasijo značilen vrh pri 750 cm–1, kar omogoča ločevanje med kasijo in pravim cimetom. Vsi kvocienti nevarnosti (HQ) in indeks nevarnosti (HI) za potencialno toksične elemente (PTE) so bili manjši od 1. Metodi IRMS in ICP-MS omogočata ločevanje vzorcev po geografskem poreklu in po kmetijskem načinu pridelave. Mlete paprike so se statistično razlikovale po državah po Mg, P, Cr, Rb, Sr, Mo, Ag, Cs, δ13C, δ34S in δ15N; cimet pa v večini elementov in δ13C, δ34S in δ15N. Cimet, pridelan na različen kmetijski način, se je pomembno razlikoval po P, Ba in δ34S; mlete paprike pa po Na, Al, V, Cr, Fe, Zn, As, Rb, Cs, Ba, Pb, δ15N in δ34S. Določanje sestave začimb z omenjenimi metodami, ki se med seboj dopolnjujejo, predstavlja dobro osnovo za skeniranje trenutne situacije na slovenskem tržišču.[S. Primožič]20242024-02-16 07:15:29Magistrsko delo/naloga154465sl