<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=154447"><dc:title>Penetracija in reakcija med bentonitno peščeno mešanico in sivo litino z lamelnim grafitom</dc:title><dc:creator>Menegatti,	Aleš	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mrvar,	Primož	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kastelic,	Sebastjan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>bentonitna peščena mešanica</dc:subject><dc:subject>siva litina z lamelnim grafitom</dc:subject><dc:subject>penetracija</dc:subject><dc:subject>hitrost strujanja taline</dc:subject><dc:subject>forma.</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo je bilo izvedeno z namenom zmanjšanja penetracije taline na dveh ulitkih z oznako 358 in 088 iz sive litine z lamelnim grafitom. Napaka penetracije se je ponavljala na istih delih pri obeh ulivnih sistemih in je bila posledica previsoke temperature litja, prehitrega strujanja taline skozi formo in tlaka pri zadnji zapolnitvi livne votline. 
Najprej smo v programu ProCast izračunali livarske procese v obeh ulivnih sistemih. V programu smo pripravili ustrezno geometrijo z mreženjem, koeficiente prestopa toplote med volumni in opredelili materialne lastnosti ter robne pogoje. Kot rezultat smo dobili simulacije strujanja taline, tlaka v formi, temperaturnega polja, erozije forme in strjevanja ulitka. Iz simulacij smo ugotovili, da na mestu nastanka penetracije taline prihaja do povečane temperaturne obremenitve peščene mešanice, hitrejšega strujanja taline, erozije forme in povišanega tlaka ob zapolnitvi, ki je posledica zadnjega mesta polnjenja livne votline.
V sklopu magistrskega dela smo v laboratoriju izvedli test vpliva parametrov na peščeno mešanico, kjer smo spremljali penetracijo taline in posledično reakcijo peska na ulitek. Pri eksperimentu smo spreminjali togost in vlažnost peščene mešanice ter segrevanje površine livne votline. Po analizi ulitkov smo ugotovili, da na penetracijo najbolj vpliva vlažnost peščene mešanice. 
S spreminjanjem časa litja in temperature litja smo v simulaciji znatno zmanjšali napako penetracije pri obeh ulivnih sistemih. Za ulivni sistem z oznako 358 smo dodatno optimizirali elemente ulivno napajalnega sistema, da smo enakomerno razporedili dovajanje taline in s tem zmanjšali toplotno obremenitev peščene mešanice .</dc:description><dc:publisher>A. Menegatti</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-02-15 09:00:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>154447</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>