<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=154433"><dc:title>Slovenske pesnice v literarni vedi in izobraževanju</dc:title><dc:creator>Novak-Popov,	Irena	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>slovenska književnost</dc:subject><dc:subject>slovenska poezija</dc:subject><dc:subject>slovenske pesnice</dc:subject><dc:subject>izobraževanje</dc:subject><dc:subject>ženske teme</dc:subject><dc:subject>literarni kanon</dc:subject><dc:subject>feministična literarna veda</dc:subject><dc:subject>antologizacija</dc:subject><dc:subject>literarno življenje</dc:subject><dc:subject>univerzitetno izobraževanje</dc:subject><dc:description>V prispevku načenjam vprašanje statusa slovenskih pesnic v literarni zgodovini in se ob tem sprašujem o interesih v ozadju ustvarjanja, razlage in posredovanja literarnega kanona. Slovenski literarni sistem se glede na ta status kaže kot tradicionalno omejen, saj ohranja patriarhalne vzorce vrednotenja in dojemanja spolnih identitet ter pesnice potiska v večno obrobnost: odsotnost v antologijah, literarnih zgodovinah, zbranih delih in berilih. Zato je šele nedavno nastala obsežnejša sodobna antologija slovenskih pesnic, ki ob vseh zagatah ločene (paralelne) tradicije odpira tudi vprašanje, kako podobo drugega in drugačnega konstruirajo same ustvarjalke oziroma o čem govorijo in o čem molčijo pesnice. Visokošolski študij je prvo mesto in priložnost za preusmeritev pozornosti v neraziskano pokrajino slovenske poezije, feministična literarna veda pa sklop teoretskih orodij, s katerimi je mogoče preseči monolog enega samega univerzaliziranega spola.</dc:description><dc:date>2008</dc:date><dc:date>2024-02-14 12:41:44</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>154433</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
