Učitelj v vlogi govornega interpreta literarnega besedilaPodbevšek, Katarina (Avtor) literarno besediloučiteljgovorna interpretacija literarnega besedilabranjeglasno interpretativno branjegovorni znakgovorni zapisUčitelj posreduje učencem svoje znanje predvsem z govorom, zato se zdi samoumevno (a žal neresnično), da si je hkrati s študijem svoje stroke pridobil tudi znanje o specifiki govornega sporazumevanja. Zlasti od učitelja slovenskega jezika in književnosti pričakujemo kultiviran govor oz. obvladovanje različnih govornih spretnosti. Posebno zahtevna oblika govorne dejavnosti je govorna interpretacija literarnega besedila (glasno interpretativno branje). Z govorno predstavitvijo literarnega besedila želi učitelj skozi svoje doživetje besedila v učencih spodbuditi njihovo individualno doživljanje, razvijati njihove recepcijske sposobnosti in jih navajati na aktivno komunikacijo z literaturo. Tak učinek pa lahko doseže samo s kvalitetno govorno izvedbo, ki ni rezultat improvizacije, temelječe na intuiciji, pač pa temeljite priprave, narejene na osnovi znanja, zlasti o govorjenem jeziku. Prispevek predstavlja trifazni model učiteljeve priprave na govorno interpretacijo literarnega besedila. Izvesti ga je mogoče le po predhodni vsebinsko-idejni analizi besedila. V prvi fazi (upočasnjeno tiho branje) bralec evidentira govorne znake v jezikovni strukturi besedila, v drugi fazi (govorni zapis) opremi besedilo z grafičnimi znaki za uzvočitev, v tretji fazi (poskusno glasno branje) pa preskusi ustreznost svojega govornega zapisa, ozavesti zvočno sliko celotnega besedila in kontrolira svoje individualne govorne posebnosti. Model je odprt za ustvarjalno spreminjanje ob konkretnem besedilu.20082024-02-14 12:41:41Neznano154430sl