<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=154388"><dc:title>Prisotnost depresije v izbranih kritičnih poklicih v obdobju pandemije v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Selan,	Žiga	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vuga Beršnak,	Janja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>kritični poklici</dc:subject><dc:subject>depresija</dc:subject><dc:subject>stres</dc:subject><dc:subject>dobrobit</dc:subject><dc:subject>zdravstveni delavci</dc:subject><dc:subject>policisti</dc:subject><dc:subject>vojaško osebje</dc:subject><dc:subject>pandemija</dc:subject><dc:description>Pandemija, ki jo je povzročil virus SARSCoV-2, Sloveniji ni prizanesla, nasprotno, terjala je dolgotrajen in izčrpavajoč odziv zaposlenih v nekaterih kritičnih poklicih. Ti so bili v obdobju pandemije, upoštevajoč omejitve in potrebe po povečanem obsegu dela, izpostavljeni vrsti dejavnikov, ki so zaznamovali njihovo zdravstveno počutje in splošno dobrobit. V članku predstavljamo – s pomočjo kvantitativnega merskega instrumenta pridobljene – samoocene zaposlenih v kritičnih poklicih (zdravstveno osebje, policisti/-ke, pripadniki/-ice Slovenske vojske) glede njihovega občutenja stresa, obremenitev in depresije, in sicer v izbranem obdobju pandemije, t.j. med marcem 2020 in junijem 2022. Raziskava pokaže, da je 30% anketirancev/-k v kritičnih poklicih občutilo depresijo. Nadalje, rezultati kažejo povezanost med depresijo in dejavniki pandemije (r = .567, p = &lt; 0.01) pri vseh preučevanih poklicih.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2024-02-13 09:58:08</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>154388</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
