<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=15437"><dc:title>Analiza zahtev javnosti do primestnih gozdov na primeru gozdnogospodarske enote Glince - Črnuče</dc:title><dc:creator>Žlebnik,	Gregor	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bončina,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>primestni gozd</dc:subject><dc:subject>zahteve javnosti</dc:subject><dc:subject>participacija</dc:subject><dc:subject>anketa</dc:subject><dc:subject>spoznavni zemljevid</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Analiza zahtev javnosti do ljubljanskih primestnih gozdov na območju Glince - Črnuče je potekala s pomočjo anketiranja obiskovalcev in lastnikov gozda. Najpogosteje obiskovalci pridejo na izlet oziroma pohod. Nedeljski obisk predstavlja skoraj tretjino celotedenskega obiska. Večino dnevnega obiska predstavljajo osebna vozila, pešci in kolesarji. V zadnjih letih opažamo naraščanje števila osebnih vozil in kolesarjev. Najpogostejši razlogi za obisktega gozda so čist zrak, mir in sprostitev. Slabi tretjini se zdi, da je ta gozd zanemarjen. Še najbolj moteča je neurejenost okolice in črna odlagališča. Manj kot polovica vprašanih meni, da je ta gozd pomemben za varovanje vodnih virov. Po mnenju obiskovalcev je ta gozd bolj ogrožen zaradi nabiranja gozdnih sadežev kot zaradi onesnaženega zraka, naravnih ujm ali številnih obiskovalcev, vendar večina meni, da ti dejavniki ne ogrožajo njegovega obstoja. Z anketiranjem smo potrdili, da je na območjih s pogostejšim obiskom površina valoriziranih socialnih vlog večja. Lastniki gozdov neposredno sodelujejo z Zavodom za gozdove Slovenije, obiskovalci pa temožnosti nimajo oziroma je ne izrabljajo v procesu gozdnogospodarskega načrtovanja. Neposredno ugotavljanje mnenja in zahtev obiskovalcev je še toliko bolj pomembno za gozdnogospodarsko načrtovanje. Javnost je nepogrešljivčlen, ki naj sodeluje v postopkih gozdnogospodarskega načrtovanja.Ena od možnih oblik participativnega vključevanja javnosti v načrtovanje je anketa s spoznavnim zemljevidom, ki smo jo uporabili v naši raziskavi.</dc:description><dc:publisher>[G. Žlebnik]</dc:publisher><dc:date>2007</dc:date><dc:date>2014-07-11 13:40:38</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>15437</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
