<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=154363"><dc:title>Interpolacija odsevnih sond za hitro upodabljanje odsevnih materialov</dc:title><dc:creator>Gojković,	Katarina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Marolt,	Matija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lesar,	Žiga	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>računalniška grafika</dc:subject><dc:subject>odsevne sonde</dc:subject><dc:subject>interpolacija</dc:subject><dc:subject>konvolucijske nevronske mreže</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava problem upodabljanja odsevnih materialov v računalniški grafiki. Za reševanje tega problema smo razvili konvolucijski nevronski mreži, katerih cilj je bil ustvariti čim boljše slike okolice v določeni točki v sceni. Oba pristopa temeljita na pojavu prekomernega prilagajanja, zaradi česar smo morali vsako mrežo individualno učiti za specifične scene. Prva mreža je oblikovana tako, da na vhodu prejme x, y in z koordinate v sceni ter na izhodu generira sliko okolice v tej točki. Pri drugem pristopu pa smo sceno razdelili s triangulacijo in zajeli slike okolice v vseh ogliščih trikotnikov. Tako druga mreža na vhodu prejme tri slike okolice (zajete v ogliščih trikotnika) in uteži, ki odražajo oddaljenost točke v prostoru od teh oglišč, na izhodu pa poda napoved slike okolice v določeni točki v prostoru. Oba pristopa uspešno napovedujeta slike okolice v želenih točkah v prostoru, tudi če te niso bile del učne množice, vendar je njihova natančnost odvisna od kompleksnosti same scene. Obe metodi rešujeta problem ostrih prehodov med odsevnimi sondami ob premikanju po sceni in sta primerni za upodabljanje odsevov na premikajočih se objektih.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-02-09 09:05:07</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>154363</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
