<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=154334"><dc:title>Razpadajoči modeli</dc:title><dc:creator>Kalin Golob,	Monika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>jezikovne zvrsti</dc:subject><dc:subject>javna govorica</dc:subject><dc:subject>televizija</dc:subject><dc:subject>zabavna prireditev</dc:subject><dc:description>Prireditev Viktorji 2006 je bila z jezikovnega vidika posebna v izbiri socialnih zvrsti na javni in medijsko odmevni zabavni prireditvi. Izjemno opazno dejstvo je bilo skorajda izginotje knjižne jezika z odra Cankarjevega doma. Umanjkanje knjižnega govora je bilo očitno. V pogovorih naslednjega dne je bilo med kolegi slišati, da je bila raba različnih pokrajinskih in narečnih različic, ki je knjižno govorico skorajda prešla, izjemno moteča, za druge je bila znak sproščenosti in končne prerazporeditve zvrsti v govorjenih okoliščinah žive rabe.

V zabavnih (televizijskih) prireditvah so narečni in pokrajinski govori pogosto del skečev, ki popestrijo posamezne dele, torej opravljajo stilno funkcijo, ko z izbiro neknjižnih dialogov ali monologov slikajo tvorčevo pokrajinsko pripadnost in vanjo skrijejo aktualne politične bodice ali humorne vložke. Omenjena prireditev pa je to formo spremenila. V članku bo prikazana analiza prireditve Viktorji 2006, s katero bomo poskušali ugotoviti: 1) kakšna je bila vloga pokrajinskih
različic in 2) kakšne so posledice dejanske rabe javne govorice v medijih za teoretske/didaktične modele slovenskega jezikoslovja.</dc:description><dc:date>2009</dc:date><dc:date>2024-02-07 12:30:34</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>154334</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
