<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=154326"><dc:title>»Kakó dolgo bo smel tako zaničevavno govoriti o našem mojstru?«</dc:title><dc:creator>Udovič,	Boštjan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>Gregor Rihar</dc:subject><dc:subject>1796-1863</dc:subject><dc:subject>državništvo</dc:subject><dc:subject>slovenski narodni vzpon</dc:subject><dc:subject>cecilijanstvo</dc:subject><dc:subject>politična aktivnost</dc:subject><dc:subject>nacionalizem</dc:subject><dc:subject>cerkvena glasba</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:description>Prispevek obravnava pomen Gregorja Riharja in njegovega dela ter njegovo opredelitev v okviru razvoja slovenskega državništva. Glavne ugotovitve so: (1) Gregor Rihar in njegovo delo sta bila z vidika proučevanja nastajajočega slovenskega državništva in prebujajočega se slovenskega naroda v 19. stoletju do sedaj raziskovalno zanemarjena; (2) stranski produkt cecilijanskega gibanja na Slovenskem je bila krepitev nacionalnega zavedanja in ustvarjanje slovenskega državništva tudi skozi jezik in glasbo; (3) obravnava riharijanstva in protiriharijanstva v slovenskih časopisih 19. stoletja kaže, da sta se v obrambi Gregorja Riharja in njegovega dela združila tako liberalni kot konservativni tabor (ta predvsem zunaj mest in v manjših mestih), vsak s svojim stališčem, vendar s skupnim ciljem – ohraniti in krepiti slovenski jezik ter ga oblikovati v samostojno enoto.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2024-02-07 10:14:55</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>154326</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
