<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=154271"><dc:title>Merila določanja mej med slovenskimi narečji in podnarečji</dc:title><dc:creator>Šekli,	Matej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>slovenščina</dc:subject><dc:subject>slovenska narečja</dc:subject><dc:subject>slovenska podnarečja</dc:subject><dc:subject>samoglasnik</dc:subject><dc:subject>tipologija</dc:subject><dc:subject>zgodovinsko jezikoslovje</dc:subject><dc:subject>genetsko jezikoslovje (genetolingvistika)</dc:subject><dc:subject>zemljepisno jezikoslovje (geolingvistka)</dc:subject><dc:subject>zemljepisnojezikovne meje med zemljepisnimi organskimi idiomi (geolekti)</dc:subject><dc:description>V prispevku so prikazana merila določanja mej med posameznimi slovenskimi narečji in podnarečji znotraj posamezne narečne ploskve. Za vsako narečje in podnarečje so tako podane njegove definicijske lastnosti. Merila narečjeslovnega razmejevanja in klasificiranja na vodoravni ravni so tako genetska kot strukturna ter so uporabljena dopolnjujoče. V primeru, da sosednja idioma ustrezata genetskim merilom, so odločujoča strukturna merila, v primeru, da sosednja idioma delita
strukturna merila, obveljajo genetska. V vsakem primeru pa je za definicijo posebnega narečja ali podnarečja potrebno večje število inovacij. Opisani pristop razmejevanja jezikovne stvarnosti v prostoru omogoča ohranjanje ravnotežja med genetskimi in strukturnimi merili ter s tem upošteva dejansko zemljepisno jezikovno stvarnost proučevanega jezikovnega kontinuuma. Pri vodoravni narečni klasifikaciji je nadalje nujno potrebno računati s pojavljanjem prehodnih govorov in narečnih
otokov.</dc:description><dc:date>2009</dc:date><dc:date>2024-02-05 11:06:05</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>154271</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>