<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=154247"><dc:title>Joga kot sredstvo za izboljšanje psihofizičnega počutja pianistov</dc:title><dc:creator>Gregorinčič,	Alja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mlinarić,	Vladimir	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pucihar,	Ilonka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>pianistična izvajalska praksa</dc:subject><dc:subject>joga</dc:subject><dc:subject>asana</dc:subject><dc:subject>meditacija</dc:subject><dc:subject>pranajama</dc:subject><dc:subject>izvajalska anksioznost</dc:subject><dc:subject>magistrske naloge</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi je predstavljena korelacija med glasbeniki pianisti in prakticiranjem joge. Predstavljeni so številni pozitivni vplivi, ki jih praksa joge doprinese pianistom. Po začetni opredelitvi pojma joge se v prvem delu naloge osredotočamo na zgornji del pianistovega telesa. Opredeljene so nekatere mišice zgornjega dela telesa ter možne napetosti, bolečine in poškodbe, ki lahko nastanejo kot posledica dolgoletnega in dolgotrajnega vadenja klavirja. Hkrati so v nalogi predstavljeni jogijski položaji za krepitev in raztezanje posameznih delov telesa ter njim pripadajočih mišičnih skupin. Ti jogijski položaji, v jogijski terminologiji imenovani asane, lahko pripomorejo k zmanjšanju napetosti, bolečin in poškodb, oziroma lahko z njihovim izvajanjem blažimo simptome mišično-skeletnih motenj, povezanih z igranjem klavirja. Predstavljene so tudi možnosti implementacije jogijskih položajev v vsakdanji proces vadenja. Izpostavljeni so nekateri jogijski položaji za dodatno ogrevanje telesa pred vadenjem instrumenta in položaji, ki jih za sprostitev misli in telesa lahko izvajamo v premorih med vadenjem. V nadaljevanju naloge je opredeljena izvajalska anksioznost ter opis njenih simptomov. Opisani so tudi specifični tipi meditacijskih in pranajama (dihalnih) tehnik, ki jih lahko pred koncerti, avdicijami ali tekmovanji glasbeniki uporabimo za spopadanje z določenimi simptomi izvajalske anksioznosti. Predstavljen je tudi pomen dobre sposobnosti koncentracije in dobrega spomina glasbenikov ter pianistov. Predstavljene so nekatere študije, ki podpirajo pozitiven vpliv jogijskih tehnik na kognitivne sposobnosti. V nalogi ugotovimo, da so lahko jogijske tehnike, med katerimi se v magistrskem delu osredotočamo na asane oziroma jogijske položaje, meditacijo in pranajamo oziroma dihalne tehnike, perspektivno orodje za spopadanje z mišično-skeletnimi napetostmi, bolečinami in izvajalsko anksioznostjo ter so potencialno lahko koristne tudi za izboljšanje kognicije pianistov.</dc:description><dc:publisher>A. Gregorinčič</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-02-05 09:08:11</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>154247</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>