<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=154166"><dc:title>Vpliv alkoholizma na upad kognitivnih funkcij pri starejših odraslih</dc:title><dc:creator>Eberl,	Marina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pajnič,	Manca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Thaler,	Darja	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>javnozdravstveni problemi</dc:subject><dc:subject>odvisnost</dc:subject><dc:subject>ozaveščanje</dc:subject><dc:subject>medicinske sestre</dc:subject><dc:description>Uvod: Prekomerno uživanje alkohola je v Sloveniji velik javnozdravstveni problem, pojavnost prekomernega uživanja alkohola narašča tudi med starejšimi odraslimi. Dolgotrajen in nezdravljen alkoholizem pogosteje vodi do kognitivnega upada in demence. Blag ali hujši kognitivni upad se lahko pojavi na posameznem področju kognitivnih funkcij, medtem ko lahko druga kognitivna področja ostanejo nespremenjena. Namen: Namen diplomskega dela je raziskati vpliv alkoholizma na upad kognitivnih funkcij in ugotoviti, katera kognitivna področja so pri starejših odraslih najbolj prizadeta, ter opredeliti, kakšno vlogo ima medicinska sestra pri ozaveščanju o škodljivih učinkih alkohola. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s kritičnim branjem znanstvene in strokovne literature. Izključitveni kriteriji so bili siva literatura, plačljivi članki, neskladje vsebine članka z naslovom diplomskega dela. V pregled literature je bilo vključenih 11 člankov, ki so bili objavljeni med letoma 2012 in 2022, ustrezna kakovost člankov pa je bila analizirana s pomočjo programa Critical Appraisal Skills Programme. Rezultati: Vpliv alkoholizma je v raziskavah največkrat povezan z upadom kognitivnih funkcij na področju spomina in izvršilnih funkcij ter splošnim kognitivnim upadom. Kognitivne funkcije so bistveno bolj prizadete pri prekomernem uživanju alkohola v primerjavi z zmernim uživanjem, slabši rezultati na kognitivnih testih pa so povezani z daljšo dobo uživanja alkohola, krajšim obdobjem abstinence in tudi z nižjo vrednostjo kognitivnih sposobnosti na testih v izhodiščni točki. Razprava in zaključek: Alkoholizem ima vpliv na upad kognitivnih funkcij, vendar se rezultati raziskav med seboj razlikujejo zaradi več dejavnikov, kot so spol, starost, količina in vzorec zaužite pijače, izobrazba, ekonomski status in pridružene bolezni. Javnozdravstveni problem alkoholizma se tiče celotne družbe, veliko vlogo pri prepoznavi in zmanjševanju problema pa ima primarno zdravstveno varstvo in kot del tima tudi medicinska sestra, predvsem na področju preventive. Pomembna in priporočljiva je uporaba presejalnih testov in ozaveščanje javnosti o problemu. Alkoholizem in prekomerno uživanje alkohola (i)reverzibilno okvari kognitivne funkcije, pri zmernem uživanju alkohola pa se mnenja avtorjev razlikujejo. Ukrepa pri preprečevanju posledic alkohola sta abstinenca in odgovorno uživanje alkohola. Priporočljivo bi bilo izvesti raziskavo na področju Slovenije in pridobiti vpogled v povezavo ter stanje alkoholizma in kognitivnega upada pri starejših odraslih.</dc:description><dc:publisher>[M. Eberl]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2024-01-29 09:09:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>154166</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>