<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=154150"><dc:title>Razvoj fotografske serije po dramskem delu in analiza vpliva prisotnosti besedila na prenos zgodbe</dc:title><dc:creator>Lapajne Povirk,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ahtik,	Jure	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lapajne Dekleva,	Tomaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>literatura</dc:subject><dc:subject>foto serija</dc:subject><dc:subject>podnapisi</dc:subject><dc:subject>interpretacija</dc:subject><dc:subject>prenos vsebine</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu je podrobno predstavljen postopek izdelave foto serije brez in s podnapisi po krajšem literarnem delu. Izdelava foto serije je sledila želji po nadomeščanju literarnih besedil, zato smo z izvedeno raziskavo preverjali uspešnost prenosa vsebine zgodbe na bralca.

V teoretičnem delu magistrskega dela smo raziskali medsebojne vplive med vizualnimi mediji in besedilom ter vključili ponazoritvene primere skupaj z analizami. Predstavimo tudi primer digitalne zgodbe v obliki foto serije s podnapisi, ki nam je predstavljala izhodišče za raziskovalni problem. Podrobno se seznanimo s pojmom interpretacija pri različnih oblikah del. Ker je interpretacija dela neposredno povezana tudi z digitalno pismenostjo, smo preverili stanje dosedanjih raziskav in smernice upoštevali pri svojem delu. Na koncu smo podali statistične podatke o pogostosti branja tiskane literature v povezavi z vplivom uporabe tehnologije. To nam je omogočalo uspešno izdelavo testne foto serije in nadaljnjo analizo interpretacij.

V eksperimentalnem delu natančno opisujemo proces izbora in analize literarnega dela, na podlagi katerega smo pripravili fotografski načrt. Temu sledi zajem, izbor in obdelava fotografij v foto serijo. Izdelana serija je bila v nadaljevanju podvojena in opremljena s podnapisi. Na koncu smo testirali uspešnost prenosa vsebine zgodbe s pomočjo strukturiranih intervjujev, ki so sledili metodi analize novinarske foto pripovedi. Izpraševalna analiza je potekala v treh starostno enotnih skupinah, ki so se med seboj ločevale po bralnem mediju: besedilo, foto serija brez podnapisov ali foto serija s podnapisi. Pridobljene rezultate smo predstavili s pomočjo grafičnega prikaza.
 
Z raziskavo smo potrdili, da je bil prenos vsebine literarnega dela preko foto serije s podnapisi ustrezen in da s sekvenčnostjo fotografij nismo vplivali na večje vsebinske vrzeli pri bralcih. Prisotnost krajšega besedila na fotografijah pa pri bralcih ni zmanjšala raznolikosti lastnih interpretacij. 

Tako smo uspešno prenesli zgodbo na foto serijo s podnapisi. Obliko dela smo prikazali kot učinkovito in ustrezno metodo za poustvarjanje literarnih del. Digitalna doba od nas namreč zahteva, da so vsebine dostopne na spletu in da z njimi hkrati pridobivamo tako na času kot znanju, kar sta bili eni izmed pomanjkljivosti posameznih oblik dela, če smo jih brali in interpretirali kot posamezni obliki.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-01-27 09:00:31</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>154150</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>