<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=154149"><dc:title>Večmetodne raziskave potencialnih stratigrafskih vrzeli v zgornjekrednem karbonatnem zaporedju jugozahodnega krila Postojnske antiklinale</dc:title><dc:creator>Uršič Arko,	Aleša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rožič,	Boštjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Otoničar,	Bojan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>zgornja kreda</dc:subject><dc:subject>izotopska analiza</dc:subject><dc:subject>paleokras</dc:subject><dc:subject>katodoluminiscenca</dc:subject><dc:subject>rentgenska spektroskopija (XRF)</dc:subject><dc:subject>Liburnijska formacija</dc:subject><dc:subject>Rhapydionina liburnica</dc:subject><dc:description>IZVLEČEK
V pozni kredi in paleogenu sta dve dolgotrajni kraški obdobji prekinili razmeroma kontinuirano pretežno plitvomorsko sedimentacijo severnega dela Jadranske karbonatne platforme (JKP). Mlajši, t.i. kredno paleogenski paleokras, ločuje valanginijsko-hauterivijske do campanijske plitvomorske karbonate notranjih delov JKP od maastrichtijskih do eocenskih palustrinih, periplimskih in plitvomorskih karbonatov sinorogene karbonatne platforme. Razpon stratigrafske vrzeli se povečuje od SV proti JZ, kopnemu pa so bili izpostavljeni predvsem notranji deli platforme. Po drugi strani pa med kredno paleogenskim paleokraškim obdobjem nad morsko gladino niso bili dvignjeni nekateri predeli SV obrobja platforme temveč so bili ti že v zgornji kredi postopoma potopljeni v globlje morje, ki so tako tvorili sprva blago pobočje proti predgorskemu bazenu.
Namen pričujoče naloge je bil, da posnamem zaporedje karbonatnih kamnin JKP na območju Postojne ter na podlagi faciesnih zaporedij in diagenetske zgodovine potrdim ali ovržem hipotezo o obstoju obeh erozijsko-diskordantnih površin.
Na začetku profila P1 rudistni apnenci predstavljajo Lipiško formacijo, ki jim sledijo mikritni apnenci Liburnijske formacije z več haracejami in diskorbidami. Sledi sedimentacija v brakičnem okolju v bližini kopnega z močnim vplivom meteorne vode, ki se kaže v številnem drobirju mikrokodijskih zrn, globul, fenestralni poroznosti in rizolitih (drugi segment). Tretji segment profila predstavlja apnenčeva breča, ki se je odlagala v plitvomorskem okolju z odprto povezavo z globljim morjem, kar potrjujejo tudi izotopske in elementne analize, katodoluminiscenca pa je pokazala bolj redukcijske pogoje diageneze. Čeprav apnenci raziskanega profila v najvišjem delu krede (maastrichtiju) kažejo nedvoumne znake pedogenih predelav in prisotnosti meteorne vode, tako v sedimentacijskem, kot diagenetskem okolju, pa daljših paleokraških vrzeli v karbonatnem zaporedju nismo uspeli dokazati.</dc:description><dc:publisher>A. Uršič Arko</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-01-27 09:00:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>154149</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
