<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=154080"><dc:title>Duševno zdravje mladih v času epidemije COVIDA-19</dc:title><dc:creator>Bajlec,	Maruša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Erzar,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mladi</dc:subject><dc:subject>duševno zdravje</dc:subject><dc:subject>tesnoba</dc:subject><dc:subject>depresija</dc:subject><dc:subject>epidemija covida-19</dc:subject><dc:description>Pojem mladi predstavlja posameznike, stare od 15 do 29 let. Gre za zelo stresno in ranljivo obdobje, ko odraščajo, se spreminjajo in tudi izoblikujejo. Mladi so bili v času epidemije covida-19 še bolj izpostavljeni stresu, kot so že sicer. Svet, ki jim je bil do takrat znan, ni obstajal več, njihov svet je bil čez noč postavljen na glavo. V magistrskem delu smo proučili vpliv epidemije covida-19 na duševno zdravje mladih. S pomočjo dveh merskih instrumentov (Vprašalnik generalizirana anksiozna motnja – angl. Generalized Anxiety Disorder GAD-7 in Vprašalnik o zdravju pacienta – prirejen za najstnike – angl. Patient Health Questionnaire Modified for Teens – PHQ-9) smo na vzorcu 166 udeležencev s kvantitativno metodo proučili občutja tesnobe in depresije pri mladih v času epidemija covida-19. S pomočjo dvajsetih strukturiranih intervjujev smo s kvalitativno metodo iskali vpliv epidemije na posameznikov vsakdanjik. Poglobili smo se predvsem v družinsko okolje, šolanje na daljavo, socialne stike, družbena omrežja in spopadanje z občutji tesnobe. Ugotovili smo, da se je v času epidemije covida-19 povečala uporaba kanabisa in skrajšal čas, ki so ga porabili mladi za študij ali šolo. Tisti, ki so za študij ali šolo porabili več časa kot sicer, so občutili tudi več tesnobe in depresije. Večina intervjuvancev je poročala o tem, da so se v času epidemije počutili osamljeno, kar se sklada tudi s tem, da so samski posamezniki doživljali več občutij tesnobe in depresije. Hkrati je osamljenost lahko povezana tudi s tem, da se je podaljšal čas, preživet na družbenih omrežjih, saj so mladi lahko samo po spletu ohranjali stike s svojimi prijatelji, sošolci. Čeprav so se mladi spopadali s stiskami, si pomoči niso iskali, temveč so razvili svoje mehanizme spoprijemanja s tem (novi hobiji, računalniške igre, šport). Mladi so se v domačem okolju počutili varne, kljub povečanju konfliktov.</dc:description><dc:publisher>[M. Bajlec]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2024-01-24 09:00:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>154080</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
