Potencialno strupene prvine v recentnih sedimentih Koprskega zalivaKurtovič, David (Avtor) Rogan Šmuc, Nastja (Mentor) Popit, Tomislav (Komentor) potencialno strupene prvine (PSP)recentni morski sedimenti14C datacijeKoprski zalivV okviru magistrskega dela smo preučevali zaporedje recentnih morskih sedimentov dveh vrtin (ANK03 in ANK08), ki smo ju odvzeli na izbranem območju med Koprom in Ankaranom. Namen raziskave je bil ugotoviti mineralno ter geokemično sestavo izbranih vzorcev sedimenta Koprskega zaliva. Iz odvzetih vrtin ANK03 in ANK08 smo opravili sedimentološki popis jedra, granulometrijsko analizo vzorcev ter pripravili vzorce za nadaljnje raziskave, kot so rentgenska praškovna difrakcija (XRD), rentgenska fluorescenčna spektroskopija (XRF), analiza z vrstičnim elektronskim mikroskopom in energijsko disperzijskim spektrometrom (SEM-EDS) ter datacijo s 14C. Na podlagi granulometričnih lastnosti smo ugotovili, da se sediment v vrtini ANK03 klasificira kot rahlo peščen glinasti melj, medtem ko smo sediment iz vrtine ANK08 opredelili kot rahlo glinen meljasti pesek. V obeh jedrih je bilo opaziti večje kose, delce in manjše fragmente morskih polžev, školjk ali ostalih organizmov, še posebej na vrhu in na dnu obeh vrtin. Z XRD smo v odvzetih vzorcih določili prisotnost kremena, kalcita, dolomita, glinencev, klinoklora, halita, pirita in illita. Z uporabo SEM-EDS smo potrdili prisotnost prej omenjenih mineralov, našli smo pa tudi K-glinenec, cirkon, TiO2 mineral (najverjetneje rutil), monacit, fluorapatit ter potencialna nosilca strupenih prvin pirit in Cr-spinel. Z XRF smo določili vsebnosti glavnih oksidov, potencialno strupenih prvin (PSP) in vsebnosti ostalih slednih prvin. Od glavnih oksidov je največji delež predstavljal SiO2, ki se povezuje s prisotnostjo kremena in glinenih mineralov v eocenskem flišu. Vsebnosti Al2O3, Fe2O3 in K2O so posledica pojavljanja albita in glinenih mineralov (illit, kaolinit in klinoklor) v zalivu. Delež MgO povezujemo z dolomitom iz zaledja. Delež CaO izvira iz apnencev v zaledju ter v neki meri tudi iz anorganskih ostankov morskih organizmov (polži, školjke, ostrakodi in foraminifere). Postopno naraščanje deleža P2O5 skozi celotni vrtini navzgor verjetno kaže na posledico postopnega razvoja kmetijstva, saj je prisoten v gnojilih, katerega je meteorna voda spirala v zaliv. Izračunan faktor obogatitve (EF) v obeh vrtinah potrdi obogatene vsebnosti PSP, ki jih predstavljajo baker (Cu), cink (Zn), svinec (Pb) ter arzen (As). Povišane vsebnosti PSP v zgornjih 50 cm, ki je časovno opredeljeno do največ 2509,5 ± 83,5 kalibriranih let pred sedanjostjo (BP), so najverjetneje posledica antropogenega vpliva. Posamezne obogatene vsebnosti PSP v globljih predelih vrtine so najverjetneje posledica intenzivnejšega preperevanja ob ugodnejši klimi z več padavinami in temperaturnimi nihanji ter večjemu vnosu materiala s pomočjo rek preko geološkega ozadja na območje Koprskega zaliva. Vsebnosti kroma (Cr) in niklja (Ni) so bile rahlo povišane, vendar je to brez dvoma vpliv geološkega zaledja iz flišnih kamnin, ki obdajajo zaliv. Z absolutno datacijo s 14C smo v vrtini ANK03 določili starosti sedimentov na določenih globinah. Zajeli smo približno zgornjo tretjino holocenske sekvence, ki temelji na podlagi najvišje starosti 3499 ± 60 kalibriranih let pred sedanjostjo (BP), ki je bila odvzeta na globini 187 centimetrov. Na nenavadno obliko krivulje starostnega model bi lahko v manjši meri imelo vpliv poglabljanje in premeščanje morskih sedimentov s strani Luke Koper ali delovanje erozijskih tokov ter podvodnih plazov, saj prikaže negativen odklon krivulje na globini od 52,5 do 109 cm.D. Kurtovič20242024-01-24 09:00:04Magistrsko delo/naloga154079sl