<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=154016"><dc:title>Vpliv večkanalnega zajema slik na oceno stopnje refleksije</dc:title><dc:creator>Učakar,	Andrej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hladnik,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Wienerjev algoritem</dc:subject><dc:subject>spektralna rekonstrukcija</dc:subject><dc:subject>barvna natančnost</dc:subject><dc:subject>večkanalni delokrog</dc:subject><dc:description>Uporaba Wienerjevega filtra je široko uporabljana tehnika za rekonstrukcijo stopnje refleksije (spektralnih reflektanc). V disertaciji smo oceno stopnje refleksije 3-kanalnih slik, pridobljenih s tradicionalno RGB-kamero, primerjali z oceno stopnje refleksije 6-kanalnih slik, posnetih z modificirano kamero. 

Za učenje in testiranje modelov je bilo uporabljenih 240 polj barvne tablice ColorCheckerDC. Učinkovitost modelov je bila vrednotena z metrikami PSNR, RMSE in CIEDE2000 na podlagi rekonstruiranih in spektrofotometrično izmerjenih polj stopnje refleksije. V primerjavi s 3-kanalnimi so 6-kanalni modeli na splošno dali boljše rezultate. Najmanjša barvna razlika – CIEDE2000 – je bila dosežena z uporabo desetih členov pri 3-kanalnem in trinajstih členov pri 6-kanalnem algoritmu. Najboljši modeli, tj. najnižje vrednosti CIEDE2000 in RMSE ter najvišje vrednosti PSNR, so bili ugotovljeni za kožne in nevtralne tone, medtem ko je bila učinkovitost najslabša pri nasičenih poljih. Dobljeni rezultati so uporabni v različnih praktičnih aplikacijah, na primer v delovnem procesu tiskanja z visoko natančnostjo barvnega upodabljanja ali za natančno digitalizacijo slik in drugih umetnin.

Zaradi zahtevnosti posameznih področij v večkanalnem delokrogu (od zajema do tiska) smo opustili misel, da bi v disertaciji obdelali celoten spektralni delokrog, in smo se osredinili le na 3- in 6-kanalni zajem. Tako smo tekom disertacije v Darmstadtu z modificirano kamero uspešno zajeli poleg testnih tablic tudi umetniška dela in jih tako zelo kakovostno digitalizirali oziroma shranili za nadaljnjo uporabo v format, ki ima še veliko rezerv in potenciala ter z uporabo različnih algoritmov omogoča zanimive raziskave in nadaljnje analize v prihodnosti.

V drugem sklopu disertacije nas je zanimala kolorimetrična natančnost zajema konvencionalnih digitalnih kamer, ki je bila prikazana na podlagi metrike CIEDE2000 in izdelave profilov kamer ICC ter z vidika izračunov volumnov profilov kamer. Na podlagi primerjave povprečnih barvnih razlik CIEDE2000 med kamerami in volumni profilov smo razbrali trend, ki nakazuje, da kamere z večjimi volumni profilov (barvnimi obsegi) zagotavljajo nižje vrednosti barvnih razlik in nasprotno.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-01-19 09:00:05</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>154016</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
