Raziskovanje kvir identitet skozi gotske pošasti v sliki Doriana Graya Oscarja Wilda in Oke of Okehurst Vernon LeejaLenarčič, Maruša (Avtor) Krevel, Mojca (Mentor) kvir teorijapošastiteorija pošastigotikagotski romanViktorijanska dobaVernon LeeOscar WildeOke of OkehurstSlika Doriana GrayaNamen magistrskega dela je raziskati, kako lahko poznoviktorijanske gotske pošasti služijo kot produktivno orodje za raziskovanje moči, ki leži v drugačnosti v strogo strukturirani družbi. Analizirani sta deli “Oke of Okehurst” Verona Leeja in Slika Doriana Graya Oscarja Wildea, v katerih nastopata pošasti, ki izzivata viktorijanski status quo, ki je nastal kot posledica homogenizacije britanske družbe med industrijsko revolucijo. Pošasti so v tem času dobile nov obraz, saj je njihov zunanji videz postal človeški. Dodatni negativni prizvok so pridobile zaradi svojega nasprotovanja novo vzpostavljenim togim razrednim in spolnim vlogam. Ob podpori pojma deviantnosti Michela Foucaulta kot bistvenega dela pošastnosti in zgodovinskega ozadja raziskujem, kaj naredi poznoviktorijansko pošast. Kljub negativni konotaciji pošasti lahko nanje gledamo s sočutnostjo. Drugačen vpogled omogoča queer branje, ki ga podpira pojem nizke teorije Jacka Halberstama, saj omogoča, da je pošast produktivna z imaginacijo drugačne queer realnosti. Lee in Wilde lahko prek pošasti raziskujeta nenormativna vedenja; njune pošasti se tako lahko navdušujejo nad stvarmi, ki jih viktorijanska družba obravnava kot neprimerne, na primer nad obsesivnim predajanjem umetnosti in splošno lahkomiselnostjo. Poleg tega lahko pogledata tudi mimo ustaljenih predstav o zgodovini in poiščeta skupno queer preteklost. Njihovo neupoštevanje heteronormativnih norm postane zmaga, čeprav jih na koncu zgodbe čaka smrt.20242024-01-18 07:45:18Magistrsko delo/naloga153990sl