<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=15370"><dc:title>Ocenjevanje sestojne zgradbe v gozdovih Dobrave</dc:title><dc:creator>Zorman,	Alja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hladnik,	David	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>sestojna zgradba</dc:subject><dc:subject>smreka</dc:subject><dc:subject>Picea abies</dc:subject><dc:subject>nižinski gozdovi</dc:subject><dc:subject>Dobrava</dc:subject><dc:subject>gozdnogospodarska enota Plešivec</dc:subject><dc:subject/><dc:description>V diplomski nalogi smo ocenili sestojno zgradbo v nižinskih gozdovih Dobrave, ki se nahaja v GGE Plešivec. Zgradbo gozdnih sestojev smo ocenjevali z metodo hitre ocene temeljnice. V 118 odsekih smo postavili stojišča na 100 metrski vzorčni mreži in na njih ocenili sestojno temeljnico s kotnoštevno metodo (k=2). Na podlagi zbranih podatkov smo ocenili sedanjo zgradbo gozdnih sestojev v Dobravi. Za gospodarska razreda gozdov na revnejših rastiščih smreke in jelke ter borovih gozdov na silikatu smo ugotovili razlike v vrstni in debelinski zgradbi. Ocenjena pestrost sestojne zgradbe in delež listavcev je bil večji v prvem gospodarskem razredu. Ravno tako tudi delež skupne lesne zaloge, ki je znašal 330 m3/ha. Pri primerjavi višinskih krivulj za smreko in rdeči bor nismo odkrili značilnih razlik v zadnjem desetletju.</dc:description><dc:publisher>[A. Zorman]</dc:publisher><dc:date>2007</dc:date><dc:date>2014-07-11 13:40:13</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>15370</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
