<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=153545"><dc:title>Spoprijemanje socialnih delavk s stresom na delovnem mestu na centrih za socialno delo</dc:title><dc:creator>Kuhar,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šugman Bohinc,	Lea	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>center za socialno delo</dc:subject><dc:subject>stres na delovnem mestu</dc:subject><dc:subject>spoprijemanje s stresom</dc:subject><dc:subject>individualni viri</dc:subject><dc:subject>socialna mreža</dc:subject><dc:subject>viri v skupnosti</dc:subject><dc:subject>organizacijski viri</dc:subject><dc:subject>podpora in pomoč</dc:subject><dc:description>V teoretičnem delu magistrske naloge sem opisala stres, dejavnike stresa, vrste stresa 
in njegove posledice. Osredotočila sem se predvsem na stres na delovnem mestu in na 
spoprijemanje s stresom na individualni, družinsko-prijateljski, skupnostni in organizacijski 
ravni pri socialnih delavkah na centrih za socialno delo. V kvalitativni raziskavi sem na podlagi 
delno standardiziranega vprašalnika opravila deset intervjujev s socialnimi delavkami,
zaposlenimi na centru za socialno delo. Vzorec moje raziskave je neslučajnostni, priročni. 
Potrdila sem ugotovitve številnih drugih raziskav, da je poklic socialne delavke stresen in 
zahteven. Na preučevano problematiko vplivajo določeno področje dela, delovna doba, 
osebnostne lastnosti, načini individualnega spoprijemanja s stresom, viri v ožji in širši 
neformalni socialni mreži ter skupnosti in organizacijski viri, ki so socialnim delavkam pri 
spoprijemanju s stresom na voljo s strani centrov za socialno delo. Socialne delavke glede 
spoprijemanja s stresom izpostavljajo predvsem pomembnost telesne aktivnosti, dobre odnose 
z zaposlenimi ter podporo neformalne socialne mreže, zlasti družine. Rezultati raziskave 
kažejo, da so socialne delavke na nekaterih področjih zelo obremenjene s količino dela in 
administrativnimi nalogami, rešitev za svojo razbremenitev pa vidijo v kadrovski obogatitvi 
centra za socialno delo. Socialne delavke potrebujejo več strokovne podpore s strani zaposlenih. 
Potrebujejo toliko dela in primerov, kot so jih sposobne obvladovati, in tudi več izobraževanja 
in usposabljanja o tem, kako se učinkovito spoprijemati s stresom. Seveda potrebujejo čas, da 
se lahko izobraževanj in usposabljanj sploh udeležijo. Socialne delavke izražajo željo po 
kakovostnejši superviziji, predvsem po večji možnosti za individualno supervizijo. Želijo si 
tudi več kolektivnega povezovanja na centrih za socialno delo.</dc:description><dc:publisher>[U. Kuhar]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2024-01-13 09:00:31</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>153545</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
