<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=153539"><dc:title>Uvajanje formativnega spremljanja pri glasbeni vzgoji v vrtcu</dc:title><dc:creator>Hriberšek,	Vesna	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zalar,	Konstanca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>formativno spremljanje</dc:subject><dc:subject>glasbene dejavnosti</dc:subject><dc:subject>metode učenja</dc:subject><dc:subject>načrtovanje glasbene vzgoje</dc:subject><dc:subject>participacija otrok.</dc:subject><dc:description>Vzgojitelj se pri svojem delu velikokrat znajde v vlogi razmišljujočega praktika. Eden izmed ciljev, ki ga želi doseči, je, da bi otroci napredovali, se razvili v kritične mislece in razvili svojo ustvarjalnost in potenciale. Pri spoznavanju otrokovih močnih in šibkih področij celostnega razvoja, vzgojitelj pri svojem delu sistematično opazuje, dokumentira, arhivira otrokov napredek in razvoj na vseh področjih, tudi glasbenem. Pomembno vlogo ima otrokova lastna aktivnost, ki mora biti v varnem in spodbudnem učnem okolju. Pri tem se vzgojitelj sooča tudi s pomisleki o svojem načinu dela. Samorefleksija dela mu pomaga uvideti, kako se razvija na svoji profesionalni poti, hkrati pa v refleksijo dela, vključuje tudi formativno spremljanje otrok. Na nivoju takšnega spremljanja, so glavni akterji otroci, katerim je treba ponuditi primerne izzive in jim pomagati pri nadgrajevanju njihovega znanja, sposobnosti in spretnosti. Vzgojitelj pri izvajanju pedagoškega procesa uporablja različne metode učenja, ki se razlikujejo glede na način izvedbe vzgojno-učnega procesa. Pri tem otroke spodbuja in jim omogoča spodbudno in varno učno okolje, pridobivanje novih znanj, izkušenj in doživetij. Istočasno sledi interesom otrok in jih aktivno vključuje pri načrtovanju dejavnosti ter z njimi komunicira. V magistrskem delu smo predstavili nove didaktične pristope, ki jih je osnoval Zavod RS za formativno spremljanje. Ugotovili smo, da formativno spremljanje spodbuja aktivno vlogo otroka učnem procesu, s tem smo dobili vpogled, v kolikšni meri je podprta participacija otroka. Rezultati so nam dali tudi podatke o pogostosti izvedenih načrtovanih glasbenih dejavnostih, ki jih načrtujejo vzgojitelji, ter katere glasbene dejavnosti predlagajo otroci. Eden izmed pomembnih podatkov, ki smo jih pridobili, je bilo tudi, katera področja otrokovega razvoja vzgojitelji največkrat spremljajo in evalvirajo. Tekom naše raziskave smo prišli do spoznanj, da formativno spremljanje vpliva tudi na profesionalni razvoj vzgojitelja.</dc:description><dc:publisher>V. Hriberšek</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-01-13 08:30:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>153539</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>