Delo nosečih radioloških inženirk na radioloških diagnostikahGračner, Nina (Avtor) Pinter, Matic (Avtor) Mekiš, Nejc (Mentor) Dolenc, Laura (Komentor) Starc, Tina (Recenzent) diplomska delaradiološka tehnologijanosečnostionizirajoče sevanjeizpostavljenost plodavarstvo pred sevanjemučinki ionizirajočega sevanjaUvod: Med nosečnostjo se radiološke inženirke srečujejo z različnimi nevarnostmi, kot so stres, bolnišnične okužbe, fizični napor ter tudi izpostavljenost ionizirajočem sevanju. Zato je potrebno, da je področje dela urejeno s strani zakonodaje. To področje ureja Zakon o varstvu pred ionizirajočim sevanjem ter jedrski varnosti, ki navaja, da mora biti za nerojenega otroka enako poskrbljeno, kot za ostale posameznike iz prebivalstva. Namen: Namen diplomske naloge je predstaviti pogoje dela nosečnic na radioloških diagnostikah, zakonodajo na tem področju in kakšne so njihove možnosti dela med nosečnostjo. Metode dela: V diplomski nalogi smo uporabili opisno in kvantitativno metodo dela. Uporabljen merski inštrument je bil anketni vprašalnik. V vzorec so bile vključene radiološke inženirke, članice Strokovnega združenja radioloških inženirjev Slovenije. Rezultati: Na podlagi pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da kljub temu da je bila anketa poslana vsem članom ZDRI, so na anketo večinoma odgovorile že noseče radiološke inženirke in da je bilo dovolj, da so sporočilo o nosečnosti ustno predale nadrejenemu. Veliko anketirank je tudi imelo možnost o odločitvi o nadaljnjem delu in da so se v večini odločile za delo brez ionizirajočega sevanja, predvsem zaradi preventive in strahu, da se pri plodu razvijejo nepravilnosti. Noseče delavke, ki pa niso imele možnosti o odločitvi, kje bi delale, pa so kot razlog navedle, da zato, ker so jih avtomatsko prestavili na drugo delovno mesto. Ker pa so na anketo odgovarjale tudi delavke, ki še niso bile noseče, smo tudi njih povprašali o tem, kako bi se one odločile, če bi bile noseče in bi se vse odločile za delo brez ionizirajočega sevanja. Razprava in zaključek: V literaturi je navedeno, da je za nosečo radiološko inženirko najbolj priporočljivo, da nadaljuje delo brez izpostavljanja ionizirajočem sevanju. Tako so se v večini tudi odločile anketiranke, tiste, ki pa še niso bile noseče, pa so odgovorile, da bi storile enako. Opazili smo, da se v Sloveniji ne uporablja dodaten dozimeter v višini trebuha, ki pomaga pri natančnejši oceni doze na plod, kar se izvaja v nekaterih tujih državah. Ugotovili smo tudi, da je neurejen način sporočanja in dokazovanja nosečnosti nadrejenim, saj so le-to sporočale različno. Naš predlog je, da bi se lahko to v prihodnosti uredilo ter poenotilo.[N. Gračner ; M. Pinter]20232024-01-13 07:45:45Diplomsko delo/naloga153536sl