<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=153534"><dc:title>Določanje in analiza novih proteinskih označevalcev endometrioze</dc:title><dc:creator>Janša,	Vid	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ban Frangež,	Helena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>LANIŠNIK RIŽNER,	TEA	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Endometrioza</dc:subject><dc:subject>neinvazivna diagnostika</dc:subject><dc:subject>biološki označevalci</dc:subject><dc:subject>proteomika</dc:subject><dc:subject>protein induciran s transformirajočim rastnim faktorjem β</dc:subject><dc:subject>hrustančni oligomerični matriks protein</dc:subject><dc:subject>TGFBI</dc:subject><dc:subject>COMP</dc:subject><dc:description>Uvod: Endometrioza je ena najpogostejših benignih ginekoloških obolenj; incidenca je še posebej visoka v skupini bolnic, ki imajo težave z zanositvijo. Diagnozo endometrioze na jajčnikih (endometriom) ali razširjeno endometriozo z nodusi lahko večinoma potrdimo že z ultrazvočnim pregledom, medtem ko peritonealno endometriozo dokažemo le z operacijo – laparoskopijo. Želja po neinvazivnem načinu potrditve diagnoze je izhodišče za naše raziskovalno delo. V objavljenih raziskavah bioloških označevalcev so se raziskovalci usmerjali na glikoproteine, vnetne in nevnetne citokine, molekule celične adhezije, rastne faktorje in faktorje angiogeneze. Kljub temu pa noben posamezen biološki označevalec in niti nabor bioloških označevalcev nista pokazala ustreznih značilnosti za neinvazivno diagnostično metodo. Odkritje zanesljivih bioloških označevalcev, ki bi služili kot pomoč pri postavitvi diagnoze, bi skrajšalo čas do odkritja bolezni in omogočilo zgodnejše zdravljenje, zmanjšanje bolečin in izboljšano plodnost. Cilji doktorskega dela so: s proteomskim pristopom v peritonealni tekočini in krvi bolnic z endometriozo in bolnic z idiopatsko neplodnostjo (brez endometrioze) najti proteine, ki bodo prisotni v spremenjeni koncentraciji in bodo povezani s prisotnostjo in razširjenostjo endometrioze; ugotoviti korelacijo med koncentracijo določenih proteinov v krvni plazmi in peritonealni tekočini; ugotoviti, kako bi razlike  razkrile patofiziološke procese endometrioze. 

Metode: Raziskava je zasnovana kot klinična prospektivna raziskava preiskovank v primerjavi s kontrolnimi osebami. Upoštevajoč vključitvene kriterije, smo v raziskavo v skupino preiskovank vključili bolnice z endometriozo, ki je bila potrjena z laparoskopijo. V kontrolno skupino smo vključili posameznice, ki so imele opravljeno diagnostično laparoskopijo v sklopu obravnave primarne neplodnosti in pri katerih pri laparoskopski operaciji nismo odkrili druge patologije. Pred operacijo smo odvzeli vzorec krvi. Ob operaciji smo vzeli vzorec peritonealne tekočine. Raziskavo smo izvedli v treh delih. V prvem delu (1) smo analizirali vzorce peritonealne tekočine. Prvi del raziskave je bil razdeljen v dve fazi – fazo odkrivanja in fazo validacije. V drugem delu raziskave (2) smo proteine – kandidate za biološke označevalce, ki smo jih ugotavljali v prvem delu raziskave v peritonealni tekočini, analizirali in validirali v vzorcu krvi. V tretjem delu raziskave (3) smo v krvi in peritonealni tekočini analizirali označevalce oksidativnega stresa. 
Prvi del raziskave (1) smo začeli s fazo odkrivanja, pri čemer smo vključili 6 preiskovank z endometriozo in 6 oseb kontrolne skupine. V fazi validacije smo v skupino preiskovank z endometriozo vključili 26 bolnic, v kontrolno skupino pa 20. Faza odkrivanja je vključevala metodo proteinskih mikromrež s protitelesi podjetja Sciomix. V fazi validacije smo uporabili klasično imunološko metodo ELISA. 
V drugem delu raziskave (2) smo v fazi odkrivanja v vzorcih krvi v kohorti preiskovank iz prvega dela raziskave ugotavljali razlike v koncentraciji dveh možnih bioloških označevalcev z metodo ELISA in razlike v ravni CA 125 s klinično validirano imunokemijsko metodo. V fazi validacije drugega dela raziskave (2) smo v vzorcu 237 preiskovank (166 bolnic z endometriozo in 61 preiskovank v kontrolni skupini), vključenih v predhodne raziskave, validirali razlike v koncentraciji TGFBI z metodo ELISA in CA 125.
Tretji del raziskave (3) je predstavljala analiza označevalcev oksidativnega stresa v vzorcu krvi in peritonealne tekočine s preiskovalnima metodama RANDOX in RANSEL ter z metodo ELISA. V tretji del raziskave smo vključili 86 žensk s primarno neplodnostjo; v skupino primerov smo vključili 57 žensk z endometriozo, v kontrolno skupino pa 29 žensk z idiopatsko primarno neplodnostjo.

Rezultati: (1) Identificirali smo 16 proteinov s statistično pomembnimi razlikami med skupino bolnic z endometriozo in kontrolno skupino. Vseh 16 proteinov je bilo v skupini bolnic z endometriozo v povišanih koncentracijah v primerjavi s koncentracijami pri kontrolni skupini. Angiotenzinogen (AGT) s transformirajočim rastnim faktorjem ß-induciran protein ig-h3 (angl. transforming growth factor-ß–induced protein ig-h3 (TGFBI)), protein hrustančnega oligomernega matriksa (angl. Cartilage oligomeric matrix protein (COMP)) in angiopoietin-4 (ANGP4) še niso bili opisani v povezavi z endometriozo. V fazi validacije smo potrdili statistično značilno povišane koncentracije TGFBI (1,7-krat) in COMP (1,3-krat) v skupini bolnic z endometriozo (p vrednost &lt; 0,0001). AGT je bil 1,9-krat povišan v skupini bolnic z endometriozo ob p-vrednosti 0,0199. Krivulje ROC so pokazale, da imata TGFBI in COMP dober diagnostični potencial (površina pod krivuljo (AUC) 0,84 in 0,78). Analiza je pokazala občutljivost 88,5 % in specifičnost 70 % za TGFBI ter občutljivost 95 % in specifičnost 54,3% za COMP. (2) Z analizo krvne plazme nismo ugotovili razlik v koncentraciji COMP, koncentracija TGFBI pa je bila višja v skupini bolnic z endometriozo (p vrednost = 0,0007). Kot pričakovano, smo potrdili tudi višjo koncentracijo CA-125 v vzorcu seruma bolnic z endometriozo (p vrednost &lt;0,0001). Analiza krivulj ROC je pokazala diagnostični potencial TGFBI - površina pod krivuljo 0,77, občutljivost 58 % in specifičnost 84 %. V fazi validacije smo TGFBI in CA-125 analizirali na večjem številu vzorcev ter potrdili potencial TGFBI za ugotavljanje prisotnosti endometrioze – z analizo krivulje ROC smo določili površino pod krivuljo 0,69, občutljivost 61 % in specifičnost 74 %. Raziskovalno in predvsem klinično pomembno se je TGFBI izkazal kot dober biološki označevalec v primeru minimalne in blage endometrioze (rASRM I-II). TGFBI je bil v podskupini bolnic z minimalno in blago endometriozo pomembno povišan v vzorcih krvne plazme (p vrednost &lt; 0,0001). Analiza ROC je pokazala potencial razlikovanja med bolnicami z endometriozo in preiskovankami kontrolne skupine - površina pod krivuljo 0,74, občutljivost 61 % in specifičnost 67 %. Analiza krivulj ROC različnih vrst endometrioze je pokazala, da se TGFBI najbolje izkaže v primeru peritonealne endometrioze, in sicer s površino pod krivuljo 0,76, občutljivostjo 58 % in specifičnostjo 89 %. (3) Ob primerjavi skupine bolnic z endometriozo in bolnic z idiopatsko neplodnostjo brez endometrioze (in brez druge pelvične patologije) nismo ugotovili statistično pomembnih razlik v ravneh glutationperoksidaze (GPX), superoksid dismutaze (SOD) ali heksanoil lizina (HEL) v vzorcih krvi (krvni serum in eritrociti) in peritonealne tekočine. Z nadaljnjo analizo nismo ugotovili statistično pomembnih razlik med preiskovanimioznačevalci oksidativnega stresa ter dismenorejo, disparevnijo in kronično pelvično bolečino. Prav tako ravni označevalcev oksidativnega stresa niso bile povezane s stopnjo izraženosti endometrioze. Tudi analiza krivulje ROC ni pokazala napovedne vrednosti izbranih označevalcev oksidativnega stresa.

Zaključki: Proteomska analiza peritonealne tekočine je razkrila 16 proteinov s statistično pomembnimi razlikami med bolnicami z endometriozo in preiskovankami v kontrolni skupini. Med proteini, ki so bili pri bolnicah z endometriozo v povišanih koncentracijah, AGT, TGFBI, COMP in ANGP4 še niso bili opisani v povezavi z endometriozo. Glede na rezultate validacijske raziskave peritonealne tekočine sta COMP in TGFBI možna biološka označevalca endometrioze. Z nadaljnjo analizo periferne krvi smo ugotovili, da protein TGFBI ter kombinacija TGFBI in CA-125 predstavljata možen neinvazivni biološki označevalec endometrioze. Potencial TGFBI kot neinvazivnega biološkega označevalca je najizrazitejši v primeru minimalne in blage endometrioze ter v primeru izolirane peritonealne endometrioze, kar predstavlja največjo potencialno klinično uporabnost v prihodnje. Posebno pomembno je, da smo enak trend dokazali tudi z validacijo na večjem številu oseb preiskovane in kontrolne skupine, kar je pri drugih objavljenih raziskavah bioloških označevalcev redko.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-01-13 07:15:19</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>153534</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
