<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=153533"><dc:title>Incidenca poškodb pri slovenskih rekreativnih deskarjih na valovih</dc:title><dc:creator>Kregar,	Blaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hlebš,	Sonja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Hiti,	Nina	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>deskanje na valovih</dc:subject><dc:subject>poškodbe</dc:subject><dc:subject>vodni športi</dc:subject><dc:subject>preventiva</dc:subject><dc:subject>pojavnost</dc:subject><dc:description>Uvod: Deskanje na valovih je vodni šport, ki izvira iz polinezijskih otokov sredi Tihega oceana in je v zadnjih letih doživel velik razcvet. Del vsakega športa so tudi poškodbe in deskanje pri tem ni izjema. Pojavnost poškodb pri deskanju je v literaturi zaradi pomanjkanja raziskav v primerjavi z drugimi športi slabo raziskana. Namen: Ugotoviti pojavnost, resnost, lokacijo, vrsto in mehanizem akutnih poškodb pri slovenskih rekreativnih deskarjih na valovih v obdobju zadnjih 18 mesecev od prejema anketnega vprašalnika. Metode dela: Uporabljena je bila spletna anketa z uporabo odprtokodne anketne aplikacije. Vsebovala je tri dele: prvi del je vključeval demografske podatke (spol, starost, telesna masa, višina, indeks telesne mase) in vprašanja o izkušenosti deskarja (ure deskanja letno, nivo obvladovanja/znanja deskanja), drugi del vprašanja o vrsti poškodbe, mehanizmu, resnosti in zdravljenju ter tretji del podatke o kroničnih bolečinah in zdravljenju poškodb, za katere je bil vzrok deskanje. Podatke smo analizirali s pomočjo programa SPSS. Rezultati: Od 158 oseb, ki so začele z izpolnjevanjem ankete, smo analizirali rezultate 52 oseb (38 moških, 14 žensk), ki so anketo izpolnile v celoti. Anketiranci so se v povprečju z deskanjem ukvarjali 8 let, delež poškodovanih deskarjev v zadnjih 18 mesecih je bil 0,58, utrpeli pa so 5,18 poškodbe na 1000 ur izpostavljenosti. Najpogostejši vzrok je bil udarec deske (32,7 %), najpogosteje poškodovana dela telesa glava in obraz (24,5 %), sledila je poškodba rame (14,3 %). Odrgnina ali ureznina in nateg mišice sta bili najpogostejši vrsti poškodb. Med 49 akutnimi poškodbami so posamezniki v devetih primerih poiskali fizioterapevtsko pomoč. Najpogostejši mesti kroničnih bolečin sta bili hrbtenica in ramenski sklep. Razprava in zaključek: Na osnovi rezultatov naše raziskave lahko predlagamo sodelovanje fizioterapevta pri zmanjševanju pojava poškodb z edukacijo o pomenu nošenja zaščitne opreme, pregledovanju mišično-kostnega sistema v najpogosteje poškodovanih telesnih področjih deskarjev in izvajanju preventivnih fizioterapevtskih ukrepov, kot je za šport specifična vadba za moč in vzdržljivost, ter pri rehabilitaciji v primeru nastalih poškodb.</dc:description><dc:publisher>[B. Kregar]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2024-01-13 07:15:19</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>153533</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
