<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=153514"><dc:title>Strategija za obvladovanje nadomestnih rešitev v razvoju programske opreme</dc:title><dc:creator>Bešter,	David	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Fürst,	Luka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>nadomestne rešitve</dc:subject><dc:subject>tehnologija programske opreme</dc:subject><dc:subject>programska oprema</dc:subject><dc:subject>tehnični dolg</dc:subject><dc:subject>TypeScript</dc:subject><dc:subject>NodeJS</dc:subject><dc:description>Nadomestne rešitve se pojavljajo v okviru vsakega projekta, saj se kljub premišljenemu in strukturiranemu pristopu k razvoju programske opreme včasih srečujemo s situacijami, kjer se odločimo za implementacijo alternativne rešitve namesto prvotno načrtovane trajne rešitve. Možnosti obvladovanja nadomestnih rešitev so sicer na voljo, vendar lahko situacija hitro uide izpod nadzora, še posebej ko projekt zahteva hitro implementacijo številnih funkcionalnosti in se obseg projekta hitro povečuje. S povečanjem obsega projekta se (marsikdaj nenamerno) povečuje tudi število nadomestnih rešitev. Posledica tega je lahko nepotrebna poraba časa in sredstev za odpravljanje napak, ki jih lahko nadomestne rešitve povzročijo. V kontekstu razvoja programske opreme se ta pojav imenuje tehnični dolg.

V diplomski nalogi bomo predstavili teoretično podlago uporabe nadomestnih rešitev, hkrati pa tudi pomembnost njihovega obvladovanja. Teoretična podlaga nam bo služila kot osnova za razvoj prototipne programske rešitve, ki bo avtomatiziral del obvladovanja nadomestnih rešitev.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-01-11 09:35:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>153514</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>