<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=153480"><dc:title>Analiza eksoma pri slovenskih otrocih z motnjami avtističnega spektra</dc:title><dc:creator>Rihar,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dovč,	Peter	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kokalj Vokač,	Nadja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>humana genetika</dc:subject><dc:subject>eksomsko sekvenciranje</dc:subject><dc:subject>motnje avtističnega spektra</dc:subject><dc:subject>avtizem</dc:subject><dc:subject>genetski testi</dc:subject><dc:subject>medicinska genetika</dc:subject><dc:description>Motnje avtističnega spektra (MAS) so skupina nevrorazvojnih stanj, pri katerih so zaradi velikega dednostnega deleža genetske študije pomemben del diagnostike. V okviru te raziskave smo analizirali eksom pri slovenskh preiskovancih z diagnozo MAS. Predhodno določene klinično pomembne različice smo še dodatno analizirali tako, da smo jih primerjali s podatki iz podatkovne zbirke denovo-db, kjer so zbrane vse de novo mutacije v povezavi z različnimi nevrorazvojnimi stanji. Ugotovili smo, da se de novo mutacije pri slovenskih preiskovancih z MAS pojavljajo v genih, ki so pogosteje navedeni tudi v bazi denovo-db. Nadalje smo z namenom odkrivanja novih različic v povezavi z MAS izvedli še analizo z orodjem Orval in analizo genske obremenitve z orodjem TRAPD. Z analizo z orodjem Orval smo v družini z več obolelimi z MAS odkrili dve drugačnosmiselni različici, v genih ADCY2 in XRCC3, ki naj bi bili v kombinaciji predvidoma patogeni. V sledeči analizi genske obremenitve pa smo odkrili še neopisano drugačnosmiselno različico v genu PPP2R5D, ki je predvidoma patogena. Postopek pri obeh analizah se je izkazal kot učinkovit način odkrivanja novih različic in ga zato predlagamo tudi drugim raziskovalcem. Končna analiza pogostih različic je pokazala, da ima večina preiskovancev z osnovno diagnozo MAS brez pridruženih kliničnih znakov višjo poligensko oceno tveganja (PRS) kot večina preiskovancev iz družin z enim obolelim članom s podobnimi kliničnimi znaki. Ti rezultati bodo v pomoč pri napredku razumevanja poligenskega tveganja pri preiskovancih z MAS.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-01-10 07:15:08</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>153480</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
