<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=153432"><dc:title>Učinki nenasilne komunikacije na socialno in čustveno učenje v osnovnih šolah</dc:title><dc:creator>Došenović,	David	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kuhar,	Metka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>socialno in čustveno učenje</dc:subject><dc:subject>nenasilna komunikacija</dc:subject><dc:subject>odnos učitelj-učenec</dc:subject><dc:description>Učenje v šoli poteka v določeni socialni situaciji, učenci pa pri tem doživljajo izkušnjo občutkov. Njihova izkušnja je pomembna za razvoj akademskega znanja ter socialnih in čustvenih veščin. V diplomski nalogi sem raziskal tematiko socialnega in čustvenega učenja, podrobneje pa učinke nenasilne komunikacije na samo socialno in čustveno učenje učencev. V teoretičnem delu sem se osredotočil na obrazložitev temeljnih pojmov in preko treh teoretičnih pristopov predstavil učiteljevo poslanstvo, njegove kompetence in odnos do učencev. V empiričnem delu sem analiziral intervjuje, opravljene z učitelji idr. šolskimi strokovnimi delavci, ki nenasilno komunikacijo uporabljajo pri svojem delu z učenci. V kontekstu rabe nenasilne komunikacije udeležencev raziskave me je zanimal pomen kakovostnega odnosa, vpliv na njihov odnos z učenci, situacije in pogostost, prednosti in slabosti ter dodatne možnosti za rabo v šolskem prostoru. Temeljne ugotovitve raziskave so pokazale, da nenasilna komunikacija pri socialnem in čustvenem učenju krepi empatičen odnos, je pa njen učinek odvisen tudi od individualne izkušnje vsakega posameznika.</dc:description><dc:publisher>D. Došenović</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2024-01-05 08:30:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>153432</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
