Prislovi v delih slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja med narečno in nadnarečno raboMerše, Majda (Avtor) slovenščinabesedotvorjeprislovibesedotvorna in glasoslovna variantnostnarečna raba16.st.slovenski protestantiV delih slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja je mogoče zaslediti veliko število besedotvornih in glasoslovnih različic prislovov različnih vrst. Ugotavljanje njihovega sestava ter razvrstitve različic, ki je določljiva na osnovi pogostosti rabe (npr. blizi – blizu – blizo, drugdi – drugde – drugod – drugje, časi – času – včasi – včasu, čez – črez, danes – daneska – daneskaj, izdavna – izdavne – izdavno – zdavna – zdavnaj – zdavno, goljufski – goljufsko, napoprej – narpopred – narpoprej, potle – potlej – potler itd.), odkriva tudi razlike v individualni rabi (različice noco, blizo, dovoli/dovolje itd. so npr. značilne za Kreljevo ali za Kreljevo in Juričičevo rabo, prislovi z obrazilom -čki (npr. bezjački, hrvački), pa tudi črez, lezdi, marikej itd. za Dalmatinovo, dole, dopolnoma, grški/grsko, napoprej in narpopred, ondukaje itd. za Trubarjevo). Prisotnost številnih pojavitveno omejenih različic je narečno razložljiva. O nadnarečni rabi je mogoče govoriti pri splošno razširjenih prislovih (npr. jutri, nazaj, povsod) ali njihovih različicah, zlasti pa pri ustaljeno tvorjenih lastnostnih prislovih na -o (pisno večinoma u) (npr. brumsko, često, dobro, gosposko, gosto, lepo, silno itd.). Tako v individualni praksi (zlasti Trubarjevi in Dalmatinovi, ki sta dolgoročno preverljivi) kot v celotnem petdesetletnem knjižnojezikovnem razvoju je mogoče zaslediti zoževanje izbire. Proces je tesno povezan z oblikovanjem knjižnojezikovne norme.20092024-01-03 13:38:00Neznano153396sl