<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=153373"><dc:title>Odvisnost dinamike radona od gradbenotehničnih karakteristik in režima dela v izbranih stavbah vzgojno-varstvenih zavodov v Sloveniji in Črni gori</dc:title><dc:creator>Rupčić,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dovjak,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vaupotič,	Janja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>vrtec</dc:subject><dc:subject>Rn</dc:subject><dc:subject>CO2</dc:subject><dc:subject>stavbni ovoj</dc:subject><dc:subject>prezračevanje</dc:subject><dc:subject>režim dela</dc:subject><dc:description>Raziskava obravnava dinamiko radona (Rn) v odvisnosti od geološke podlage lokacije in meteoroloških dejavnikov, gradbenotehničnih karakteristik stavbe ter režima dela in prezračevalnih navad v izbranih VVZ v Sloveniji in Črni gori. Na osnovi radonskih kart tveganja za Slovenijo in Črno goro smo izbrali štiri stavbe VVZ, in sicer dve v Sloveniji (SI-1 in SI-2) na področju zmernega tveganja za radon in dve v Črni gori (ME-1 in ME-2) na področju visokega tveganja za radon. Stavba SI-1 ima srednjo zrakotesnost stavbnega ovoja in naravno prezračevanje, stavba SI-2 pa visoko zrakotesnost stavbnega ovoja in hibridno prezračevanje. Stavbi ME-1 in ME-2 imata nizko zrakotesnost stavbnega ovoja in naravno prezračevanje. Režim dela je v vseh izbranih stavbah enak. V vseh štirih stavbah smo izvedli nekajtedenske kontinuirne meritve koncentracije Rn v zraku (večinoma v igralnicah) v obdobju prehoda iz hladne v toplo polovico leta (4. 2.−25. 4. 2022 v SI-1 in SI-2 in 18. 3.−14. 4. 2022 v ME-1 in ME-2). V SI-1 in SI-2 v Sloveniji smo dodatno kontinuirno merili še koncentracijo CO2 (indikator kakovosti zraka v prostorih v času zasedenosti in učinkovitosti prezračevanja). V ME-1 in ME-2 v Črni gori smo dodatno merili povprečne koncentracije Rn v izbranih prostorih in v zunanjem zraku. Najbolj so nas zanimale povprečne koncentracije Rn v igralnicah v času obratovanja vrtcev (8 ur dnevno), ki smo jih izračunali iz kontinuirnih meritev za celotno obdobje in dobili naslednje vrednosti: (i) Slovenija, stavba SI-1, igralnica I1_SI-1, CRn=109  65 Bq m−3 , stavba SI-2, igralnica I1_SI-2 CRn=79  68 Bq m−3 in igralnica I2_SI-2 CRn=69  57 Bq m−3 , (ii) Črna gora, stavba ME-1, igralnica I1_ME-1 CRn=227  207 Bq m−3 , stavba ME-2 igralnica I2_ME-2 CRn=264  191 Bq m−3 in garderoba G1_ME-2 CRn=290  208 Bq m−3 . Koncentracije Rn so v delovnem času v igralnicah ME-1 in ME-2 v Črni gori višje za faktor okrog 3 kot so v igralnicah v SI-1 in SI-2 v Sloveniji. V ME-1 in ME-2 so jutranje koncentracije Rn običajno med 600 in 1000 Bq m−3 , v SI-1 in S1-2 pa med 200 in 300 Bq m−3 . V SI-1 in SI-2 v Sloveniji pa so v delovnem času večkrat presežene koncentracije CO2. Dinamika Rn je v zraku vseh štirih stavb VVZ podobna, poleg geološke podlage pa na območje koncentracije Rn v prostoru odločilno vpliva zrakotesnost stavbnega ovoja. V ME-1 in ME-2 je ta slaba predvsem na stiku temeljne plošče z zemljino (preboji, razpoke), zato talni zrak, bogat z Rn, neovirano vstopa v obe stavbi, kjer se Rn kopiči. V ME1 in ME-2 zadovoljivo nizkih koncentracij Rn ne morejo zagotoviti samo s prezračevanjem, potrebna bi bila radonska sanacija stavb. V SI-1 in SI-2 je koncentracija Rn zadovoljivo nizka, priporočljivo pa bi bilo optimizirati prezračevanje v delovnem času (povečati pogostost in trajanje prezračevanja) zaradi pogosto preseženih koncentracij CO2.</dc:description><dc:publisher>[A. Rupčić]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-12-24 07:45:19</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>153373</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
