<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=153352"><dc:title>Analiza proteinske korone izbranih nanodelcev, izpostavljenih humanemu serumu in vitro.</dc:title><dc:creator>Furlan Kovač,	Manca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pavlin,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Leonardi,	Adrijana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>biotehnologija</dc:subject><dc:subject>nanodelci</dc:subject><dc:subject>proteinska korona</dc:subject><dc:subject>nanoAg</dc:subject><dc:subject>nanoTiO2</dc:subject><dc:subject>nanoCoFe2O4</dc:subject><dc:description>Proteinska korona, ki nastane okoli nanodelcev v fizioloških medijih, ima pomembno vlogo pri biokompatibilnosti nanodelcev. Cilj naše raziskave je bil določanje sestave proteinske korone izbranih nanodelcev izpostavljenih krvnemu serumu zdravih posameznikov. Nanodelce smo inkubirali s humanim serumom, da se je formirala proteinska korona. Proteine korone smo ločili na NaDS-PAGE elektroforeznem gelu in jih identificirali s pomočjo masne spektrometrije. Ugotovili smo, kateri izmed nanodelcev nase vežejo največ proteinov in kako se sestava proteinske korone med njimi razlikuje. Z identifikacijo proteinov, ki se vežejo na izbrane nanodelce v krvnem serumu, smo poglobili razumevanje možnih vplivov različnih nanodelcev na fiziološko ravnovesje po vstopu v organizem. Zanimala nas je sestava proteinske korone, razlike med različnimi nanodelci ter specifično interakcije s proteini, ki bi potencialno lahko povzročili morebitne neželene učinke nanodelcev na procese, kot so strjevanje krvi in aktivacija komplementa ter trombocitov. Potrdili smo hipotezo, da se sestava proteinske korone razlikuje med izbranimi nanodelci ter predvideli vpletenost identificiranih proteinov v procesih hemostaze in imunskega odziva. Glede na rezultate naše raziskave lahko sklepamo, da so izbrani nanodelci vpleteni v nepričakovane interakcije s proteini krvi, kar bi potencialno lahko vplivalo na uspešnost biomedicinskih postopkov, pri katerih se uporabljajo nanodelci. Prav tako bi lahko omenjene interakcije vodile do nezaželenih imunskih odzivov in drugih učinkov. Posledično bi lahko nanodelci predstavljali dejavnik tveganja za zdravje človeka zaradi vse večje izpostavljenosti nanodelcem.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-12-23 07:15:52</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>153352</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
