<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=153324"><dc:title>Naključne najdbe pri magnetno resonančnem slikanju ledvene hrbtenice</dc:title><dc:creator>Jazbec,	Katarina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žibert,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mekiš,	Nejc	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>radiološka tehnologija</dc:subject><dc:subject>magnetna resonanca</dc:subject><dc:subject>ledvena hrbtenica</dc:subject><dc:subject>naključne najdbe</dc:subject><dc:description>Uvod: Naključna najdba je predhodno nepoznana in nepričakovana sprememba, ki ni povezana z namenom opravljene preiskave, vendar ima potencialno kliničen pomen. Naključne najdbe so lahko benigne ali maligne bolezenske spremembe, lahko so pomembnejše od bolezni, zaradi katere je pacient napoten na magnetno resonanco (MR) ledvene hrbtenice (LS). Namen: Namen magistrskega dela je raziskati pojavnost in vrsto ugotovljenih naključnih najdb pri pacientih, ki so napoteni na MR LS zaradi suma hernije medvretenčne ploščice v Ortopedski bolnišnici Valdoltra (OBV) v dveh različnih obdobjih, in sicer leta 2019 in leta 2022. Vključili smo najdbe, ki so prisotne v ledvenem predelu hrbtenice: hemangiome, tarlove ciste, sinovialne ciste, sakralne meningokele, tumorje ter vnetja. Na podlagi sistematičnega pregleda literature je bil glavni cilj izvedeti, kakšna so odstopanja oz. podobnosti v rezultatih z ostalimi raziskavami, ki so bile izvedene v tujini. Metode dela: V sklopu sistematičnega pregleda literature je bilo pregledanih in analizirinah 14 člankov, ki se navezujejo na temo naključnih najdb pri MR LS preiskavah. Drugi del raziskave je bil retrospektiven. Zajemal je paciente OBV, ki so bili napoteni na MR LS preiskavo zaradi suma na hernijo medvretenčne ploščice. Raziskava je vključevala 1753 pacientov. Število pacientov glede na spol in starost smo prikazali s pomočjo kontingenčnih tabel, za opis smo uporabili frekvence. Deleže smo med seboj primerjali s hi-kvadrat testom. Rezultati: Odstotek ugotovljenih naključnih najdb je bil 15 % (264 primerov). Najpogosteje so bili diagnosticirani vertebralni hemangiomi (10 %, 169 primerov). Odstotek diagnosticiranih tarlovih cist je bil 3 % (58 primerov), sinovialnih cist pa 2 % (34 primerov). Pri enem pacientu so diagnosticirali sakralno meningokelo, pri 2 pacientih so diagnosticirali tumor hrbtenice. Vnetje ledvene hrbtenice ni bilo naključno diagnosticirano pri nobenem pacientu, ki je bil vključen v raziskavo. Najmanjši ugotovljen odstotek naključnih najdb v tuji literaturi je bil 7,8 %, največji odstotek 34,2 % ?95 % CI: 14,8 %; 25,8%?, povprečen odstotek naključnih najdb pa 20,3 %. Razprava in zaključek: Naključne najdbe so bile pogoste in povezane s starostjo in spolom (p &lt; 0,05). Večina je bila benignih najdb. V raziskavi smo ugotovili, da imajo naključne najdbe pomembno vlogo pri razvoju in napredku zdravstvene znanosti in klinične prakse.</dc:description><dc:publisher>[K. Jazbec]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-12-22 07:45:51</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>153324</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
