<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=153322"><dc:title>Poznavanje in uporaba čuječnosti v delovni terapiji v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Pristovnik,	Melanie	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Švajger,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mihevc,	Špela	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>usmerjena pozornost</dc:subject><dc:subject>meditacija</dc:subject><dc:subject>delovnoterapevtska obravnava</dc:subject><dc:description>Uvod: Čuječnost pomeni zavedanje lastnih občutkov v danem trenutku in odprto sprejemanje občutenja. Izvajanje čuječnosti na različne načine ima mnoge pozitivne učinke na telesno in duševno zdravje. Uporablja se kot oblika zdravljenja v medicini, med drugim tudi v delovni terapiji. V delovni terapiji jo lahko uporabljamo na formalne in neformalne načine. Formalni načini se izvajajo v obliki sestavljenih programov, neformalni pa v obliki meditacije, joge in izvajanja čuječnosti med vsakdanjimi dejavnostmi. Namen: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, ali slovenski delovni terapevti čuječnost poznajo ter na katerih področjih in na kakšne načine jo uporabljajo v praksi. Namen je bil tudi raziskati povezavo med področjem dela, časom opravljanja poklica ter poznavanjem in uporabo čuječnosti. Metode dela: Za pridobitev podatkov smo uporabili spletni anketni vprašalnik, na katerega so odgovarjali slovenski delovni terapevti. Anketni vprašalnik je na začetku vseboval dve demografski vprašanji, nato pa je bil razdeljen na dva dela, in sicer na vprašanja glede poznavanja in uporabe čuječnosti v praksi. Rezultati: Anketo je rešilo 88 slovenskih delovnih terapevtov. Ugotovili smo, da čuječnost poznajo in da so zanjo že slišali, vendar mnogi niso prepričani v svoje razumevanje pomena le te. Glede poznavanja pomena čuječnosti so najbolj prepričani anketirani terapevti, ki delujejo na področju duševnega zdravja. Večina anketiranih med svojimi obravnavami ne uporablja čuječnosti. Najpogosteje se uporablja na področju duševnega zdravja. Najmanj čuječnost v sklopu svojih obravnav uporabljajo anketirani terapevti, ki delujejo na nevrološkem področju, področju delovne terapije v socialnih zavodih ter področju delovne terapije za otroke in mladostnike. Najbolj pogost način uporabe je neformalen pred in med izvajanjem aktivnosti. Razprava in zaključek: Čuječnost je kljub svoji uporabnosti in pomembnosti pri obravnavi pacientov med anketiranimi delovnimi terapevti malo uporabljena. Nejasno poznavanje pomena čuječnosti in pomanjkanje izobraževanja na tem področju je lahko vzrok za njeno neuporabo v praksi. Delovnim terapevtom bi bilo smiselno ponuditi možnost izobraževanja na tem področju, saj bi lahko to prineslo dodano vrednost delovnoterapevtskim obravnavam.</dc:description><dc:publisher>[M. Pristovnik]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-12-22 07:45:42</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>153322</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
