<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=153313"><dc:title>Vpliv mediteranske diete na serumske vrednosti kalija in fosforja pri bolnikih na peritonealni dializi</dc:title><dc:creator>Bremec,	Neja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Knap,	Bojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mediteranska dieta</dc:subject><dc:subject>kalij</dc:subject><dc:subject>fosfor</dc:subject><dc:subject>peritonealna dializa</dc:subject><dc:subject>kronična ledvična bolezen</dc:subject><dc:subject>intervencijska študija</dc:subject><dc:description>Za bolnike, ki se zdravijo s peritonealno dializo, je pomemben vsakodnevni zadosten energijski vnos ter vnos posameznih makro- in mikrohranil, predvsem beljakovin, kalija, fosforja in natrija. Opažamo, da se bolniki zaradi strahu pred zapleti kronične ledvične bolezni, napačno prehranjujejo. Cilj magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšen vpliv ima sprememba prehrane na mediteransko dieto na serumske vrednosti kalija in fosforja, pri bolnikih na peritonealni dializi. Analizirali smo podatke, ki smo jih dobili tekom intervencijske študije, ki je potekala na Centru za peritonealno dializo Kliničnega oddelka za nefrologijo, Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Raziskava je potekala v dveh fazah, in sicer pred in po prehranski intervenciji. Intervencija je trajala 4 tedne. V raziskavi je sodelovalo 21 bolnikov na peritonealni dializi, ki so bili naključno razdeljeni v intervencijsko in kontrolno skupino. Bolniki v intervencijski skupini so prejeli spremenjene individualizirane jedilnike, prilagojene smernicam mediteranske diete, ki so primerni za bolnike na peritonealni dializi. Bolniki v kontrolni skupini niso spreminjali prehrane. V obeh skupinah bolnikov ter v obeh fazah raziskave smo opravili prehranski intervju in prehransko analizo, bolnikom smo izmerili telesno sestavo in opravili biokemijsko analizo krvi, bolniki so opravili tudi test moči stiska pesti, test vstani-sedi ter izpolnili Medas vprašalnik. Pri prehranski analizi smo ugotovili, da imajo bolniki v splošnem premajhen dnevni energijski vnos ter vnos beljakovin, premajhen je tudi dnevni vnos natrija, kalija, fosforja, kalcija in magnezija. Bolniki so se zelo dobro držali smernic mediteranske diete. Po intervenciji z mediteransko dieto je bilo v intervencijski skupini bolnikov povprečno število točk Medas vprašalnika statistično značilno višje (p = 0,007). Serumske vrednosti kalija in anorganskega fosfata se po intervenciji z mediteransko dieto niso statistično razlikovale glede na začetno vrednost (p = 0,507 oz. p = 0,286). Ustrezna prehrana je pomemben del zdravljenja bolnikov na peritonealni dializi, zato jo je potrebno spremljati.</dc:description><dc:publisher>[N. Bremec]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-12-22 07:15:33</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>153313</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
