<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=153117"><dc:title>Povezanost švicarske in slovenske reformacije</dc:title><dc:creator>Mugerli,	Marko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>reformacija</dc:subject><dc:subject>študenti</dc:subject><dc:subject>slovenski izobraženci</dc:subject><dc:subject>Švica</dc:subject><dc:subject>univerze</dc:subject><dc:subject>Basel</dc:subject><dc:subject>16. st.</dc:subject><dc:description>Švica je bila v 16. stol. v samem središču evropskega humanizma. Tu so delovali Paracelsus, Heinrich Loriti-Glarean in največji evropski humanist Erazem Rotterdamski, ki je svoja dela objavljal v baselski tiskarni Johanna Frobeniusa. V tem obdobju so izpričani bogati stiki s slovenskimi izobraženci. Lenart Budina, ustanovitelj stanovske šole v Ljubljani, je bil nekaj časa korektor v Frobenovi tiskarni. Njegov učitelj je bil Glarean, prevajalec grških klasikov. Osrednja osebnost slovenske reformacije in pisec prvih slovenskih knjig Primož Trubar se je dopisoval s švicarskim reformatorjem Henrikom Bullingerjem. Številni študentje s Koroške, Kranjske, Štajerske in z Goriške so hodili na baselsko univerzo. Med njimi so bili priznani zdravniki, vršilci pomembnih poklicev v deželni upravi in nekateri duhovniki. Zlasti velik interes za baselsko univerzo je bil pri koroških študentih. Tu je protestantsko izročilo preživelo čas protireformacije in katoliške prenove.</dc:description><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2023-12-18 11:58:59</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>153117</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>