Viharni prehod od mitosa k logosu v stari GrčijiKončar, Iztok (Avtor) Mencej, Mirjana (Mentor) pravogrška dramarazsvetljenstvomisterijimit in razum (logos)Viharni prehod od mitosa k logosu v stari Grčiji Časovni okvir našega ukvarjanja s staro Grčijo v tem besedilu je 8. stol. pr. n. št., ko se starogrška konfederacija začne ustanavljati in se konča s Peloponeškimi vojnami konec 5. stol. pr. n. št. Novo nastale politično avtonomne državice (polisi), ki oblikujejo to zvezo od 8 do 7. stol. pr. n. št., so svoje poreklo in aktualno politično delovanje povezovale z mitsko predstavo sveta. V približno istem času se v navezavo religije in politike »vtihotapi« aktivni dvom intelektualcev in znanstvenikov, ki so problematizirali močno povezavo med politiko, religijo in ljudstvom. V magistrskem delu smo poudarili predvsem delovanje različnih religijskih zasnov in organizacij, od olimpijske vere, misterijev, preročišč, državnih praznikov, prosvetnih ustanov in družinsko (klanske) socializacije, vplivov iz teokratskih sosedskih državnih tvorb na Grke ipd., ki so dvom v mitološko konstrukcijo sveta izpodbijali. Po drugi strani imamo dela prvih zakonodajalcev, dramatikov, filozofov, naravoslovnih znanstvenikov ipd., ki so skušali nasprotovati starim zasnovam, tradicionalnim verjetjem in veliki množici vernikov skušali ponuditi več izbire pri dojemanju vsakdanjega življenja. Prehod od mitosa k logosu na ta način povzroča razklanost ali občutek duhovne razsrediščenosti med vsemi socialnimi sloji. V magistrskem delu smo želeli pokazati, zakaj rojstvo racionalizma kot življenjskega sloga v obdobju klasične Grčije ni zmoglo sprejeti prevladujoče nareke religioznega in zakaj je ta velika tema družboslovnih raziskovanj tako živa tudi danes. Ključne besede: pravo, grška drama, razsvetljenstvo, misteriji, mit in razum (logos)20232023-12-16 07:45:07Magistrsko delo/naloga153070sl