<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=153043"><dc:title>Meritve temperature Sončevih peg</dc:title><dc:creator>Kučiš,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jejčič,	Sonja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Sonce</dc:subject><dc:subject>Sončeve pege</dc:subject><dc:subject>vesoljsko vreme</dc:subject><dc:subject>temperatura</dc:subject><dc:subject>aktivnost Sonca</dc:subject><dc:subject>prenos energije s sevanjem</dc:subject><dc:subject>fotosfera</dc:subject><dc:subject>Eddington-Barbierova aproksimacija</dc:subject><dc:subject>sipana svetloba</dc:subject><dc:description>Sonce je nam najbližja zvezda. Na Soncu se v vidni svetlobi med povečano magnetno aktivnostjo pojavijo številne Sončeve pege, ki so posledica motenj v Sončevem magnetnem polju. V nalogi smo se osredotočili na merjenje temperature Sončevih peg. V ta namen smo Sonce fotografirali več dni zapored s pomočjo preproste opreme: 20-cm Newtonovega teleskopa, steklenega filtra Thousand Oaks in digitalnega fotoaparata Canon EOS 700D. Posnetke smo obdelali in analizirali, povezali intenziteto svetlobe s funkcijo izvira in s Planckovo funkcijo ter izračunali temperaturo Sončevih peg. Na koncu smo primerjali še temperaturni profil peg pri valovni dolžini 500 nm s semiempiričnimi modeli. V magistrski nalogi smo pokazali, da je temperaturo Sončevih peg mogoče oceniti že z uporabo preproste šolske opreme.</dc:description><dc:publisher>E. Kučiš</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-12-15 08:30:30</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>153043</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
