<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=153041"><dc:title>Pogledi strokovnih delavk vrtca na elemente predšolskega koncepta Reggio Emilia</dc:title><dc:creator>Robič,	Rebeka Hana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Devjak,	Tatjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>koncept Reggio Emilia</dc:subject><dc:subject>kompetentni otroci</dc:subject><dc:subject>pedagogika poslušanja</dc:subject><dc:subject>skupnost</dc:subject><dc:subject>javni vrtec</dc:subject><dc:description>Povzetek

Snovalci predšolskega pristopa Reggio Emilia so izhajali iz pojmovanja otroka kot bogatega, kompetentnega bitja ter s tem predstavili alternativo pojmovanju otroka kot ranljivega bitja, ki ga je treba z vzgojo predvsem zaščititi. Oddaljili so se tudi od pojmovanja otroka kot bitja, ki postane družbeno šele z vzgojo. Vrtci, ki delujejo v skladu s predšolskim pristopom Reggio Emilia, predstavljajo po mnenju strokovne javnosti ene bolj kakovostnih predšolskih institucij na svetu. V številnih državah v svoje predšolske programe vključujejo elemente, značilne za predšolski pristop Reggio Emilia. Tudi pri nas so strokovnjaki s pedagoškega področja v tem pristopu prepoznali prednosti, ki bi jih bilo smiselno vključiti v delovanje javnih vrtcev. S tem namenom so v času od leta 2008 do 2013 izvedli projekt z naslovom »Profesionalno usposabljanje strokovnih delavcev za izvajanje pedagoških načel koncepta Reggio Emilia na področju predšolske vzgoje v letih 2008–2013«, ki se ga je udeležilo precejšnje število vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic. V teoretičnem delu naloge so predstavljena izhodišča dela predšolskih institucij pri nas, ki so zapisana v Kurikulumu za vrtce. V nadaljevanju so predstavljena nekatera teoretična izhodišča koncepta Reggio Emilia (etika skrbi, etika osebnega srečanja, koncept inkluzije, koncept participacije, koncept pripoznanja, pedagogika poslušanja) in elementi, ki so zanj značilni. Opravljen je tudi razmislek o tem, katere izmed teh elementov je možno vključevati v delo slovenskih javnih vrtcev. V empiričnem delu smo med vzgojiteljicami/vzgojitelji in pomočnicami vzgojiteljic/vzgojiteljev, zaposlenimi v javnih vrtcih, opravili anketo, s katero smo raziskali njihove poglede o vzgojni uporabnosti elementov Reggio Emilia; njihovo poznavanje elementov Reggio Emilia; ali v svoje delo te elemente vključujejo in ali se želijo v prihodnosti izobraževati o pristopu Reggio Emilia. Izvedeli smo, da strokovne delavke vrtcev poznajo večino elementov omenjenega koncepta ter da jih poznajo dobro. V povprečju se jim zdijo vzgojni elementi predšolskega koncepta Reggio Emilia uporabni. Večina jih tudi vključuje v svoje delo. Prav tako se večina zanima za izobraževanje o tem pristopu. Dobljene rezultate smo analizirali tudi glede na preteklo udeležbo anketiranih na izobraževanju o tem pristopu ter glede na njihovo delovno dobo.</dc:description><dc:publisher>R. H. Robič</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-12-15 08:30:15</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>153041</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
