<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=153005"><dc:title>Bremensko testiranje zmogljivosti spletne aplikacije v oblaku</dc:title><dc:creator>PRAZNIK,	JANŽE	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mraz,	Miha	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Koželj,	Klemen	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>bremensko testiranje</dc:subject><dc:subject>mikrostoritev</dc:subject><dc:subject>aplikacija v oblaku</dc:subject><dc:subject>AWS</dc:subject><dc:subject>Artillery io</dc:subject><dc:subject>razvoj aplikacije</dc:subject><dc:description>S problemom zmogljivosti se sooča veliko spletnih aplikacij. Ta se v večini primerov kaže kot počasno odzivanje ali zakasnitev delovanja aplikacije proti uporabniku. Zmogljive aplikacije nudijo uporabniku boljšo uporabniško izkušnjo, ki lahko posledično pomeni poslovno prednost za podjetje, ki je aplikacijo razvilo.
Vse bolj razširjene postajajo takšne spletne aplikacije, ki so v celoti postavljene v oblaku. Aplikacija, ki je predmet našega testiranja, je primer take aplikacije. V celoti je postavljena v oblaku s pomočjo Amazonovih oblačnih storitev imenovanih AWS oz. Amazon Cloud Services. Aplikacijo delimo na čelni del, ki predstavlja uporabniški vmesnik in zaledni del, ki skrbi za strežbo zahtev in obdelavo podatkov aplikacije. V nalogi smo bremensko testirali zaledni del z uporabo orodja Artillery io. Ta v scenarijih, ki jih definiramo v skriptah, generira navidezne uporabnike. Slednji nato pošiljajo transakcijske zahteve in s tem obremenjujejo zaledni del aplikacije.
Med izvajanjem skript smo spremljali dve metriki in sicer izkoriščenost procesorja in zasedenost delovnega pomnilnika. Vrednosti teh dveh metrik smo spremljali v Amazonovi konzoli in jih nato grafično predstavili v odvisnosti od generiranega prometa proti zalednemu delu.
Meritve smo izvajali v dveh okoljih in sicer v testnem in produkcijskem. Okolji sta se razlikovali po dodeljenih resursih. Najprej smo meritve izvedli v testnem okolju. Ugotovili smo, da njegovi resursi niso bili nastavljeni učinkovito. V večini primerov je izkoriščenost procesorja dosegla občutno višjo vrednost od zasedenosti delovnega pomnilnika. V produkcijskem okolju smo zato resurse poskusili nastaviti tako, da bi bili koriščeni bolj učinkovito. V nekaterih primerih nam je celo uspelo skoraj izenačiti vrednosti izkoriščenosti procesorja in zasedenosti delovnega pomnilnika. Ugotovili smo, da faktor povečanja količine resursov ne raste premo sorazmerno s faktorjem povečanja generiranih zahtev navideznih uporabnikov, ki jih aplikacija še lahko obdela brez padca njene zmogljivosti.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-12-14 09:10:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>153005</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
