Nastanek ranitvenega lesa pri pokljuških smrekah v rastni sezoni 2003Radić, Sašo (Avtor) Oven, Primož (Mentor) Levanič, Tom (Recenzent) navadna smreka (Picea abies (L.) Karst.ranitveni leskambijpoškodbeaktivnostpinningGompertzova rastna funkcijaZa raziskave dinamike nastajanja ranitvenega lesa je bil z iglo premera 1 mm poškodovan kambij 5 smrek (Picea abies (L.) Karst.). Poškodbe so bile opravljene v tedenskih intervalih (9.5.-26.9.). Na prečnih prerezih poškodovanih tkiv smo opazovali anatomske spremembe in izvedli histometrične preiskave z mikroskopom, opremljenim s sistemom za analizo slike. Nastajanje ranitvenega lesa smo analizirali s pomočjo Gompertzove rastne in prirastne funkcije. Preiskave so pokazale, da imajo traheide v ranitvenem lesu debelejše celične stene in manjše lumne ter so krajše kot treheide v normalnem lesu. V ranitvenem lesu nastajajo tudi enoredni in dvoredni trakovi. V kalusu, delu ranitvenega lesa, so bili prisotni odmrli ostanki kambijevih celic in posamezne celice v post kambialni rasti; v posameznih primerih tudi travmatski smolni kanali. Prirastek ranitvenega lesa je bil večji od prirastka normalne branike. Delitvena aktivnost poškodovanega kambija je bila daljša od redne kambijeve delitvene aktivnosti: pri smreki št. 3 se je nadaljevala še približno 4 tedne, pri smrekah št. 1, 4 in 5 približno 3, pri smreki št. 2 pa približno 2. Redna kambijeva delitvena aktivnost smrek s Pokljuke je v povprečju trajala 11 tednov, delitvena aktivnost poškodovanega pa 15. Debelina ranitvenega lesa je bila v neposredni bližini vboda z iglo (na merilni lokaciji 2) vedno manjša kot na merilnih lokacijah 1 in 3. Analiza rasti ranitvenega lesa z Gomperzovo rastno in prirastno funkcijo je pokazala, da je bil največji povprečni prirastek ranitvenega lesa dreves 1, 2, 4 in 5 na meritveni lokaciji 1 in 3 okrog 40 dneva; na meritveni lokaciji 2 pri drevesih 1, 2, 4 in 5 pa okrog 53 dneva.[S. Radić]20062014-07-11 12:24:22Diplomsko delo153sl