Izgorelost in okupacijsko (ne)ravnovesje na delovnem mestu z vidika delovne terapijeLipušček, Maja (Avtor) Lebar, Cecilija (Mentor) Plemelj Mohorič, Alenka (Recenzent) diplomska deladelovna terapijastresbančni uslužbencistoritveni pokliciUvod: Izgorelost in okupacijsko (ne)ravnovesje sta pogosta spremljevalca stresa in sta velikokrat prezrta. Izgorelost je največkrat izraz specifičnih simptomov, kot so depresija, utrujenost, od katere si posameznik ne more opomoči, in zmanjšana zmožnost doseganja ciljev. Okupacijsko (ne)ravnovesje pa si lahko predstavljamo kot (ne)ravnovesje med delom in prostim časom ali kot (ne)ravnovesje med aktivnimi dejavnostmi in dejavnostmi, ki so vezane na počitek, ali pa na razmerje med časom, namenjenim določenim okupacijam. Oba pojava lahko zasledimo v storitvenih poklicih, med katere spadajo tudi bančni uslužbenci. Namen: Ugotoviti, kakšna je prisotnost znakov okupacijskega (ne)ravnovesja in stopnje izgorelosti pri bančnih uslužbencih. Metode dela: Izvedena je bila spletna anketa med bančnimi uslužbenci v Sloveniji. Uporabljeno je bilo priložnostno vzorčenje. Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz Maslachovega vprašalnika o izgorelosti in vprašalnika o okupacijskem ravnovesju ter nekaj demografskih vprašanj. Na anketni vprašalnik so se odzvali 104 bančni uslužbenci. Rezultati ankete so bili urejeni s programom (Microsoft Excel) in analizirani z deskriptivno statistiko. Rezultati: Na dimenziji čustvena izčrpanost je približno tretjina anketiranih doseglo visoko stopnjo izgorelosti, na dimenziji depresionalizacija pa približno polovica. Na dimenziji osebne izpolnitve je slaba polovica anketiranih dosegla nizko stopnjo osebne izpolnitve. Večina vzorca na vseh dimenzijah torej nakazuje na izgorelost. Pri okupacijskem ravnovesju je pri vprašanju o počitku tri četrtine anketiranih odgovorilo, da ne počivajo dovolj, dobri dve tretjini nimata veliko različnih aktivnosti, skoraj dve tretjini anketiranih se slabo prilagodita ob spremembi zdravstvenega stanja in dobra polovica se slabo prilagodi ob spremembi poklicnega življenja. Razprava in zaključek: Ugotavljamo, da se je pri anketiranih bančnih uslužbencih izgorelost pokazala na vseh treh dimenzijah, do podobnih rezultatov so prišli tudi v nekaterih drugih raziskavah. Nekatere druge primerljive raziskave pa so pokazale izgorelost le na posameznih dimenzijah. Rezultati vprašalnika o okupacijskem ravnovesju ne kažejo na dosti odstopanj od okupacijskega ravnovesja. Pri nekaterih odgovorih je zaznati probleme tudi na tem področju (količina počitka, pestrost aktivnosti, prilagodljivost na spremembe v službi in na spremembe zdravja). Iz te in podobnih raziskav lahko delovni terapevt črpa znanje o tem, na katerih področjih in kakšno ozaveščanje potrebuje širša javnost, da bi omejili dejavnike tveganja zdravja in izboljšali kakovost življenja ljudi.[M. Lipušček]20232023-12-14 07:45:34Diplomsko delo/naloga152996sl