<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=152993"><dc:title>Uporabnost skoka z nasprotnim gibanjem za merjenje živčno-mišične utrujenosti po testu maksimalne aerobne vzdržljivosti pri vojakih</dc:title><dc:creator>Bezjak,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vodičar,	Janez	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>vojska</dc:subject><dc:subject>živčno – mišični status</dc:subject><dc:subject>skok z nasprotnim gibanjem</dc:subject><dc:subject>subjektivna zaznava napora</dc:subject><dc:subject>aerobna moč</dc:subject><dc:description>Namen magistrske naloge je bil ugotoviti, ali je skok z nasprotnim gibanjem (CMJ) dovolj občutljiv za zaznavo živčno – mišične utrujenosti (ŽMU) po testu maksimalne porabe kisika ter ali obstaja povezava med subjektivnimi in objektivnimi merami ŽMU. Prav tako smo preučevali, ali obstaja povezanost med parametri skoka z nasprotnim gibanjem in aerobno močjo (W/kg) pri vojaški populaciji. V raziskavi je sodelovalo 34 vojakov Slovenske vojske (34 ± 7,06 let; 178,1 ± 9,30 cm; 82, 76 ± 14,18 kg), ki v obdobju zadnjih šestih mesecev niso poročali o mišično – skeletnih poškodbah ter zdravstvenih težavah. Meritve so bile izvedene v prostorih fakultete za šport. Merjenci so izvedli test maksimalne porabe kisika na tekaški stezi, pri čemer se je pred in po testom meril živčno – mišični (ŽM) status s pomočjo CMJ in skoka s polčepa (SJ). Med večstopenjskim obremenilnim testom, pri čemer se je vsaki 2 minuti povečala hitrost teka za 1km/h ob nespremenjenem naklonu steze, smo merili izmenjavo plinov in določili VO2max in VCO2max. Za vsakega merjenca je bila s pomočjo Brockwejeve enačbe izračunana maksimalna aerobna moč (Eaero). Za objektivno mero ŽMU smo uporabili parametre CMJ ter SJ. Uporabili smo višino skoka, relativno maksimalno moč, čas skoka, modificirano reaktivno moč (RSI_mod), razmerje med eskcentričnim in koncentričnim načinom naprezanja (EUR), razmerje med časom leta in časom skoka ter razmerje med SJ/CMJ za spremenljivke: višino skoka, relativno maksimalno moč in relativno maksimalno silo. Prav tako smo pred in po testu preverjali subjektivno zaznavo napora (RPE) s pomočjo Borgove CR10 lestvice. S t – testom za odvisne vzorce smo preverili razlike med parametri CMJ pred in po testu, ter ugotovili, da je pri parametru relativna maksimalna moč prišlo do 2 % povečanja, pri parametru SJ/CMJ_relativna maksimalna sila pa do 6,5 % povečanja parametra po izvedenem testu. Za preverjanje povezanosti med parametri CMJ in RPE ter povezanost med parametri CMJ in Eaero smo uporabili bivariatno korelacijo. Čeprav do statistično značilne povezanosti ni prišlo, je pomembno poudariti, da je za izboljšanje telesnih sposobnosti pomembno medsebojno delovanje več organskih sistemov ter upoštevanje subjektivne zaznave napora.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-12-14 07:15:09</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>152993</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
