<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=152955"><dc:title>Primerjava visokošolskih študijskih programov andragogike: V državah nekdanje Jugoslavije po letu 1990</dc:title><dc:creator>Pretnar,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Govekar-Okoliš,	Monika	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Podgornik,	Vesna	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>izobraževanje odraslih</dc:subject><dc:subject>andragogika</dc:subject><dc:subject>primerjava</dc:subject><dc:subject>študijski programi</dc:subject><dc:subject>države nekdanje Jugoslavije</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava značilnosti visokošolskih študijskih programov andragogike v državah nekdanje Jugoslavije po letu 1990. V sodobni družbi prihaja do nenehnih gospodarskih, političnih, kulturnih in drugih sprememb, zaradi česar so se ljudje primorani stalno učiti in izobraževati. Izobraževanje odraslih postaja dejavnost, ki se zelo hitro razvija. Skladno s tem se povečuje tudi ponudba izobraževalnih dejavnosti za odrasle, saj se vedno več odraslih vključuje v različne programe izobraževanja, kar jim omogoča razvoj osebnosti, boljšo zaposljivost in vključenost v socialno okolje. V tem kontekstu se pojavljajo tudi vse večje potrebe po usposobljenem kadru, ki organizira in vodi izobraževanje in učenje odraslih, zato je bistveno, da države razvijajo študijske programe, s pomočjo katerih bodo bodoči andragogi pridobili ustrezna znanja in kompetence s področja izobraževanja odraslih. V teoretičnem delu magistrskega dela najprej predstavimo področje izobraževanja odraslih, v okviru katerega opišemo zgodovinski razvoj andragogike in poklic andragoga ter njegove kompetence. V nadaljevanju predstavimo razvoj področja izobraževanja odraslih v državah nekdanje Jugoslavije po letu 1990 in zaključimo s predstavitvijo organizacije visokošolskega izobraževanja in razvoja študija andragogike v državah nekdanje Jugoslavije. V empiričnem delu primerjamo visokošolske študijske programe andragogike v državah nekdanje Jugoslavije glede na kazalnike za vrednotenje študijskih programov, s pomočjo katerih analiziramo podobnosti in razlike med omenjenimi študijskimi programi. Rezultati raziskave kažejo, da se dodiplomski študij andragogike izvaja v treh državah nekdanje Jugoslavije, tj. v Sloveniji, Srbiji in Severni Makedoniji. Ugotovili smo, da se slovenski dodiplomski študijski program andragogike razlikuje od srbskega in severnomakedonskega tako glede strukture, ciljev, kompetenc kot tudi predmetnikov. Na podiplomski stopnji smo lahko študij andragogike primerjali le med Slovenijo in Srbijo ter prišli do ugotovitve, da sta si tako slovenski kot srbski magistrski in doktorski študijski program andragogike kljub strukturnim razlikam vsebinsko veliko bolj podobna v primerjavi z dodiplomsko stopnjo.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-12-13 09:38:26</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>152955</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
