Sedimentološka in mineraloška analiza holocenskih rečnih sedimentov Planinskega poljaBraniselj, Anej (Avtor) Šmuc, Andrej (Mentor) Planinsko poljeUnicasedimentologijageologija krasamineralogijaPlaninsko polje je kraško poplavno polje po katerem teče reka Unica. Namen pričujoče raziskave je bilo določiti strukturo in sestavo holocenskih rečnih sedimentov Planinskega polja ter prepoznati njihov izvor in ugotoviti ali se struktura sedimenta in njegova mineraloška sestava spreminjata znotraj Planinskega polja – od izvira reke Unice v vhodnem delu Planinske jame pa vse do ponornega območja na severu polja. Vzorce sedimenta sem pobral na 23 vzorčnih mestih iz dveh različnih sedimentacijskih okolij, in sicer rečnega korita ter poplavnih ravnic, na treh različnih globinah; 25, 50 in 75 cm. Za določitev razredov drobnozrnate frakcije je bila narejena granulometrična analiza. Vzorce sem nadalje pripravil za analizo rentgenske praškovne difrakcije (XRD), kjer sem pridobil podatke o mineraloški sestavi sedimenta. Ugotovil sem, da večina vzorcev sedimenta poplavnih ravnic pripada skupinama rahlo glinen peščeni melj in rahlo peščen rahlo glinen melj. Vzorci vzeti ob ali iz rečnega korita pa pripadajo skupinama rahlo glinen meljasti pesek in zelo malo glinen (rahlo) meljasti pesek. Rezultati analiz kažejo, da se struktura sedimenta spremeni od izvornega proti ponornemu delu v smeri katerega rahlo vpada delež peščene frakcije, hkrati pa se povečuje delež melja in gline. Ugotovil sem, da se vzorci glede na strukturo ločijo na tiste s poplavnih ravnic, in na tiste, ki so pobrani iz ali ob rečnem koritu Unice. Rezultati mineraloške sestave sedimenta so v obravnavanih vzorcih pokazali prisotnost kremena, dolomita, albita, kalcita ter v sledovih še goethit in hematit. V izbranih vzorcih so bile opravljene še dodatne analize, kjer sem potrdil glinene minerale illit, klinoklor in kaolinit. V vzorcih se dolomit, kremen in ilit pojavljajo z najvišjimi odstotnimi deleži. Ugotovil sem, da vzorci z večjo vsebnostjo dolomita pripadajo lokacijam v ali ob rečnem koritu Unice, medtem ko vzorci z večjo vsebnostjo kremena in ilita pripadajo lokacijam poplavnih ravnic. Slednji imajo tudi večjo vsebnost ostalih glinenih mineralov. Delež dolomita proti ponornemu območju rahlo upada, hkrati pa se povečuje vsebnost kremena in ilita. Na podlagi opravljenih analiz strukture in mineralne sestave sedimentov lahko zaključim, da se izvor siliciklastičnega sedimenta poplavnih ravnic lahko pripiše predvsem Postojnskemu flišnemu zaledju. Izvor karbonatnega materiala pa pripisujem transportu iz bližnje okolice, saj večina polja leži na triasnem dolomitu. Poleg tega je izvor karbonatnega materiala možno povezati s pretransportacijo s Cerkniškega polja.A. Braniselj20232023-12-13 09:00:05Magistrsko delo/naloga152950sl