<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=152895"><dc:title>Pomen Bohoričeve slovnice za slovensko skladnjo</dc:title><dc:creator>Žele,	Andreja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>slovenščina</dc:subject><dc:subject>skladnja</dc:subject><dc:subject>16. st.</dc:subject><dc:subject>Bohoričeva slovnica</dc:subject><dc:subject>slovenska skladnja</dc:subject><dc:subject>besednozvezna skladnja</dc:subject><dc:subject>slovensko-latinske normativne primerjave</dc:subject><dc:subject>izrazna ravnina jezika</dc:subject><dc:description>V svoji slovnici Arcticae horulae Succisivae (Zimske urice proste 1584) je Adam Bohorič z bogastvom zgledov iz žive govorjene slovenščine na široko zaobjel skladenjsko problematiko v slovenščini. Celotna obravnava slovenske skladnje v latinščini kot metajeziku sloni na primerjavah z latinsko in nemško skladnjo. Pri komentarjih pa se je zadovoljil s slovensko-latinskimi normativnimi primerjavami zgolj na izrazni ravnini. Samo posredno, s primerjalnimi medjezikovnimi opisi, pa je nakazano tudi razmerje med pomensko-in strukturnoskladenjsko (zlasti besednozvezno) vezljivostjo - tako se npr. v razpravljanje o uporabi sklonov nezavedno vriva tudi vloga glagolskega pomena, in z njim seveda tudi pomenskoskladenjska glagolska vezljivost, s spoznanjem, da se udeleženci določenega glagolskega pomena lahko izražajo samo z določenimi skloni. Čeprav prevladuje obširna obravnava besednozvezne skladnje in vezljivosti, ga jedrne izglagolske tvorjenke v obravnavanih besednih zvezah potiskajo v hkratno pretvorbeno obravnavo stavčne skladnje. Tako ga npr. tudi pri stavčni vezljivosti niso presegli vse do začetka 19. stol.</dc:description><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2023-12-11 10:32:10</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>152895</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
