Terminološki in stilistični vidik poimenovanja verskih pojmov v protestantizmu in obdobju katoliške prenoveLegan Ravnikar, Andreja (Avtor) protestantizemprotireformacijakatoliška prenovaslovenščinaliturgični terminiterminološke besedne zvezeterminologijakrščanska terminologijaPrimož TrubarMatija KastelecOblikovanje terminoloških besednih zvez oz. večbesednih terminov se je v protestantizmu izkazalo za enostaven in priročen način poimenovanja verskih pojmov, ker le-ti odražajo hierarhična razmerja med njimi. Največ jih je izpričanih na področjih, kjer se katoliška in protestantska veroizpoved najbolj razlikujeta, npr. pri poimenovanju vere, vernika, verskega nasprotnika, institucije cerkve, krsta, maše, pokore. Pojavlja se vprašanje, katere besedne zveze lahko pojmujemo kot terminološke, katere niso več niti terminološke niti stalne, katere so postale stilno zaznamovane, npr. prava vera "protestantska veroizpoved", prava krščanska vera, prava živa vera, pravastara vera, prava živa krščanska vera, prava ino trdna vera, apostolska ali jogrska prava izveličanska vera, lutrska vera, in protipomenke: falš vera "katoliška verozpoved", kriva vera, hudičeva vera, papeževa vera, papeška vera, zlodejeva ino falš hinavskih krščenikov vera itn. Terminološka ali neterminološka raba se največkrat razkrije šele v sobesedilu, torej je besedilno in ne sistemsko zaznamovana. Zglede smo črpali iz katekizmov P. Trubarja (1550, 1555, 1575), J. Dalmatina (1580) in S. Krelja (1566). Še konec17. stol., npr. v katekizmu M. Kastelca Navuk christianski (1688), se kažejo odmevi prizadevanj za rekatolizacijo notranjeavstrijskih dežel. Odražajo se tudi v krščanski terminologiji, npr. za pojem katoliške veroizpovedi se pojavljajo stalne besedne zveze prava vera, prava kristjanska vera, prava ino resnična kristjanska vera, resnična kristjanska vera, prava ino resnična vera, protestantsko veroizpoved označuje stalna zveza neprava vera.20102023-12-11 10:19:26Članek v reviji152888sl