Vpliv delovnih obremenitev na kakovost dela in zasebnega življenja medicinskih sester pri delu s pacienti s covidom-19Brenčič, Adrijana (Avtor) Čehovin Zajc, Jožica (Mentor) Milavec Kapun, Marija (Komentor) Domajnko, Barbara (Recenzent) magistrska delazdravstvena negaepidemijacovid-19taktike usklajevanja dela in zasebnega življenjaUvod: Obremenitev izvajalcev zdravstvene nege se je v času epidemije covida-19 v Sloveniji zelo povečala in imela posledice tudi na njihova druga področja življenja. Namen magistrskega dela je raziskati doživljanje delovnih obremenitev na kakovost dela in zasebnega življenja ter motivacijo izvajalcev zdravstvene nege pri oskrbi pacientov s covidom-19 v času epidemije covida-19 v Sloveniji. Metoda: Uporabili smo kvalitativni pristop in izvedli polstrukturiran poglobljen intervju z 20 izvajalci zdravstvene nege s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Ljubljana in z drugih matičnih oddelkov Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, ki so v času epidemije covida-19 delali v enoti intenzivne nege, kjer so se zdravili pacienti s covidom-19. Intervjuji so bili zvočno posneti in transkribirani. Narejena je bila kvalitativna analiza vsebine. Rezultati: Ugotavljamo povečanje psihičnih obremenitev in začetnega strahu pred okužbo s covidom-19 ter spremembe v preživljanju prostega časa zaposlenih. Razlik v kakovosti dela in usklajevanju delovnega in zasebnega življenja glede na izobrazbo nismo ugotovili, prav tako ne razlik pri usklajevanju delovnega in zasebnega življenja glede na matičnost oddelka. Višja kakovost dela je bila prepoznana med zaposlenimi na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Tako interni kot eksterni motivacijski dejavniki so bili prisotni za vztrajanje pri delu na covid oddelku, poročali so o precej visokem zadovoljstvu pri delu. Skoraj vsi se v prihodnosti vidijo v tem poklicu, več kot polovica si želi menjave delovnega mesta. Razprava in zaključek: Čeprav druge raziskave ugotavljajo slabšo kakovost zdravstvene nege ob daljših delovnikih, rezultati naše raziskave kljub močnemu povečanju obremenjenosti izvajalcev zdravstvenih delavcev med epidemijo tega ne kažejo. Pozitivnejše rezultate lahko deloma pripišemo subjektivnemu samoocenjevanju in uporabi psihološke taktike, ki je intervjuvanim izvajalcem zdravstvene nege v času epidemije pomagala, da so lažje premagovali izzive usklajevanja delovnega in zasebnega življenja. Ne glede na relativno dobro samooceno kakovosti dela in zasebnega življenja naša raziskava kaže na nujno potrebo po povečanju števila usposobljenih izvajalcev zdravstvene nege. Premostitev kadrovske nedohranjenosti je ključna tako za kakovostno usklajevanje delovnega in zasebnega življenja kot tudi za motivacijo, da bodo zaposleni ostali na najzahtevnejših delovnih mestih, kot so enote intenzivne nege.[A. Brenčič]20232023-12-10 07:45:34Magistrsko delo/naloga152877sl