<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=152849"><dc:title>Knjiga kot medij krepitve moči pri delu z mladimi nedominantne spolne usmerjenosti oziroma identitete</dc:title><dc:creator>Vukovič Žorž,	Enea	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Razpotnik,	Špela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>krepitev moči</dc:subject><dc:subject>marginalizirane skupine</dc:subject><dc:subject>LGBTQIA+ mladi</dc:subject><dc:subject>pomoč z literaturo</dc:subject><dc:subject>knjiga kot medij</dc:subject><dc:subject>socialnopedagoško delo</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava knjigo kot medij krepitve moči, s poudarkom na uporabi literature v namen krepitve moči mladih lezbijk, gejev, biseksualnih, transspolnih, kvir, interspolnih in aseksualnih oseb (v nadaljevanju LGBTQIA+ mladi) znotraj socialnopedagoškega dela. Sestavljata ga teoretični in empirični del. Teoretični del predstavlja pregled zgodovine pomoči z literaturo, ki obsega predstavitev biblioterapije, njenih oblik in razvoja skozi čas. Pri tem je poudarjena predvsem razvojna biblioterapija (tudi bibliopreventiva), ki stremi k razvoju in samoaktualizaciji posameznika. To se v nadaljevanju skuša umestiti v okvir enega izmed najpomembnejših konceptov socialnopedagoškega dela – koncept krepitve moči uporabnikov. V zaključku teoretičnega dela je opredeljena skupina LGBTQIA+ mladih, predstavljene so njihove temeljne značilnosti in nekaj raziskav iz tujine, ki obravnavajo učinke pomoči z literaturo na krepitev moči predstavnic_kov marginaliziranih skupin in skupnosti. Te raziskave služijo kot zgled fenomenološki raziskavi, v sklopu katere je bil organiziran kvir knjižni krožek v namen proučevanja lastnega doživljanja in doživljanja drugih udeležencev_k srečanj ob branju literature ter skupinskem pogovoru o knjigi. Na podlagi ugotovitev, pridobljenih s pomočjo metode strukturirane refleksije in polstrukturiranega intervjuja, so v empiričnem delu magistrskega dela prikazane značilnosti in različni vidiki uporabe knjige kot medija krepitve moči. Empirični del magistrskega dela predstavlja tudi nekaj priporočil za uporabo metode pomoči z literaturo v okviru socialnopedagoškega dela z LGBTQIA+ mladimi, ki so zaradi svoje nedominantne spolne usmerjenosti oz. identitete znotraj današnje družbe še vedno deležni marginalizacije in stigmatizacije.</dc:description><dc:publisher>E. Vuković Žorž</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-12-09 08:30:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>152849</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>