<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=15284"><dc:title>Vodna bilanca dinarskega jelovo-bukovega gozda v Kočevskem Rogu</dc:title><dc:creator>Vilhar,	Urša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Diaci,	Jurij	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kajfež-Bogataj,	Lučka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Simončič,	Primož	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:creator>Katzensteiner,	Klaus	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>mikroklima gozda</dc:subject><dc:subject>gozdovi</dc:subject><dc:subject>vodna bilanca</dc:subject><dc:subject>modeliranje</dc:subject><dc:subject>naravno pomlajevanje</dc:subject><dc:subject>tvorba vryeli</dc:subject><dc:subject>Kočevski Rog</dc:subject><dc:subject/><dc:description>V nalogi smo raziskali značilnosti vodnega cikla v procesu naravnega pomlajevanja v dinarskem jelovo-bukovem pragozdu ter v gospodarskem sonaravnemgozdu. Prikazali smo vpliv vrzeli na mikroklimatske razmere ter na posamezne elemente vodne bilance v vegetacijskem obdobju 2003 in 2004 ter pri tem uporabili modeliranje. Uporabili smo "Kloridno metodo" na letni osnovi, kivključuje določitev vsebnosti Cl- v padavinah na prepuščenih padavinah ter vtalni raztopini, enostavnejši model WATBAL, ki računa vodno bilanco z mesečnim časovnim korakom, ter model BROOK90 z dnevnim časovnim korakom. Vremenske spremenljivke smo merili s štirimi meteorološkimi postajami, ki so tekom vegetacijskega obdobja beležile vremenske spremenljivke na izbranih mestih. Ugotovili smo, da je bila dejanska evapotranspiracija največja v sestojih, sledi mladje, najnižja pa je bila v vrzelih. Količine odtoka so bilenajvišje v vrzelih, sledi mladje, najnižje pa so bile v sestojih. Model BROOK90 je na podlagi rezultatov kalibracije, verifikacije in analize občutljivosti modelov najbolje simuliral vodno bilanco na izbranih raziskovalnih ploskvah. Model omogoča spreminjanje številnih parametrov, s katerimi opišemo tip vegetacij, horizontalno in vertikalno zgradbo sestoja terlastnosti tal. Dnevni časovni korak omogoča večjo občutljivost elementov vodne bilance na vremenske razmere, vendar pa model zahteva večje število vhodnih spremenljivk, ki jih ne moremo meriti na terenu.</dc:description><dc:publisher>[Gozdarski inštitut Slovenije]</dc:publisher><dc:date>2006</dc:date><dc:date>2014-07-11 13:39:43</dc:date><dc:type>Doktorska disertacija</dc:type><dc:identifier>15284</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
