<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=152822"><dc:title>Dejavniki tveganja za mišično-kostne poškodbe pri vadbi ''CrossFit'' - pregled literature</dc:title><dc:creator>Križnič,	Klara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Palma,	Polona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Hiti,	Nina	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>CrossFit</dc:subject><dc:subject>mišično-kostne poškodbe</dc:subject><dc:subject>dejavniki tveganja</dc:subject><dc:subject>incidenca</dc:subject><dc:description>Uvod: CrossFit je novejša oblika vadbe, ki vključuje gimnastične elemente, powerlifting, olimpijsko dvigovanje uteži in aerobno vadbo. Vadba temelji na treh osnovnih načelih; raznolikosti, visoki intenzivnosti in funkcionalnem gibanju. Kljub številnim pozitivnim fiziološkim učinkom na delovanje človeškega telesa je predvsem zaradi visoke intenzitete pogosto obravnavana kot zdravju škodljiva. V literaturi dejavniki tveganja za poškodbe pri vadbi CrossFit še niso jasno podani. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti pojavnost in značilnosti mišično-kostnih poškodb pri vadbi CrossFit. Ugotoviti želimo, katere demografske značilnosti vadečih in vadbeni parametri predstavljajo dejavnike tveganja za mišično-kostne poškodbe pri vadbi CrossFit. Metode dela: V diplomskem delu je bila uporabljena metoda pregleda literature. Literatura je bila iskana v podatkovni zbirki PubMed v angleškem jeziku v časovnem obdobju od leta 2013 do leta 2023. Uporabljeni iskalni besedi, vključeni v naslov in/ali izvleček, sta bili CrossFit AND injury. Rezultati: V pregled je bilo vključenih osem raziskav. Vse vključene raziskave so preučevale incidenco mišično-kostnih poškodb pri vadbi CrossFit. Incidenca mišično-kostnih poškodb je znašala med 19,4 % in 56,6 %, stopnja incidence je znašala med 2,3 in 18,9 poškodbe/1.000 ur vadbe. Najpogostejše so bile poškodbe ramenskega sklepa, ledvenega dela hrbtenice in kolenskega sklepa. Večje tveganje za nastanek poškodb imajo moški, večji in težji vadeči in vadeči s preteklimi poškodbami ter vadeči, ki se tekmovalno ukvarjajo s CrossFitom. Prav tako so k poškodbam bolj nagnjeni vadeči, ki trenirajo krajši čas, torej začetniki in vadeči, ki trenirajo dlje časa, večkrat tedensko in nimajo zadostnega nadzora usposobljenega trenerja. Tudi nadaljevanje z vadbo kljub zapozneli mišični bolečini predstavlja dejavnik tveganja za poškodbe. Razprava in zaključek: Incidenca in stopnja incidence mišično-kostnih poškodb pri CrossFitu sta primerljivi s podobnimi športnimi dejavnostmi, kot so powerlifting, gimnastika, olimpijsko dvigovanje uteži in atletika. Z upoštevanjem z dokazi podprtih dejavnikov tveganja, še posebej stalnega nadzora usposobljenega trenerja, in z individualno prilagoditvijo vadbenega programa bi lahko zmanjšali pojavnost mišično-kostnih poškodb pri CrossFitu.</dc:description><dc:publisher>[K. Križnič]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-12-08 07:45:45</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>152822</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
