<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=152798"><dc:title>Obravnava književnosti reformacije kot didaktični izziv</dc:title><dc:creator>Krakar-Vogel,	Boža	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>književna didaktika</dc:subject><dc:subject>didaktični izziv</dc:subject><dc:subject>kakovostno znanje</dc:subject><dc:subject>trajnostno znanje</dc:subject><dc:subject>šibke točke</dc:subject><dc:subject>osnovna šola</dc:subject><dc:subject>srednje šole</dc:subject><dc:subject>slovenska književnost</dc:subject><dc:subject>protestantizem</dc:subject><dc:subject>16. st.</dc:subject><dc:description>Razmislek o obravnavanju književnosti reformacije v osnovni in v srednji šoli je didaktični izziv vsaj iz dveh zornih kotov: Najprej zato, ker je ta književnost težavna, šolajoči mladini nerazumljiva tako zaradi jezika kakor zaradi kulturnih, strukturnih in številnih drugih neznank. Hkrati pa kljub svojim "sedmerim tujostim" (Šlibar 2008) sodi med tiste vsebine naše kulturne dediščine, ki jih je v slovenski šoli zaradi njihovega prispevka k našemu kulturnemu in nacionalnemu konstituiranju potrebno spoznavati. V Trubarjevem letu in že nekaj mesecev poprej sem tako zasnovala dvodelen pilotski projekt z naslednjima raziskovalnima vprašanjema: - Kakšna je trajnost in kakovost znanja o reformaciji med sedanjimi osnovno- in srednješolci in na katerih ravneh so najbolj šibka mesta? - S katerimi didaktičnimi pristopi je morebitna šibka mesta mogoče odpraviti? Pot, ki jo v približevanju odgovorom smiselno ubere predmetna didaktika, ima dve ključni postaji. Na prvi se zgodi nekakšna "diagnoza", tj. ugotavljanje aktualnega stanja in šibkih mest med šolajočimi, na drugi pa "terapija", tj. oblikovanje didaktičnih smernic v obliki uporabnih načel ali bolj konkretnega eksemplaričnega modela obravnave. Iz obeh navedenih ugotovitev sledi, da ni odveč vsake toliko na novo postaviti vprašanje, kaj je mogoče storiti pri pouku slovenščine oz. književnosti za boljše poznavanje in vrednotenje besedne kulturne dediščine nasploh, v našem primeru pa tiste iz obdobja reformacije, čeprav gre za književno produkcijo, ki ni umetniška in vsebuje vrsto t. i. tujosti, od jezikovne do strukturne in kulturne.</dc:description><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2023-12-07 08:54:14</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>152798</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
